Zaradi izjemnega zanimanja mlekomati rastejo kot gobe po dežju. Prvemu, postavili so ga aprila letos v Medvodah, jih je hitro sledilo še okoli 15, prav gotovo pa jih bo že v bližnji prihodnosti še veliko. Obiskali smo kmetijo Mis v Zavrhu pod Šmarno goro, ki oskrbuje medvoškega in dva ljubljanska mlekomata, in spremljali pot njihovega mleka od krave do srečnih potrošnikov na ljubljanski osrednji tržnici.
Za prvi mlekomat v Sloveniji smo lahko hvaležni njegovemu lastniku Tomažu Misu, ki že peto leto zaradi pri nas prenizkih odkupnih cen mleko prodaja v Italijo. Ko je tam videl, kako radi ga pijejo surovega, se je domislil, da bi z njim osrečil tudi Slovenke in Slovence. »Res je skrajni čas za zdravo, svežo, nesterilno in nepredelano hrano, da ljudje ugotovijo, da surovo mleko ni škodljivo in ga začnejo ceniti. Zato me odziv kupcev našega mleka silno veseli,« nam je razložil 46-letni gospodar. V bližnji prihodnosti načrtujejo še tri mlekomate v Ljubljani.
Zakaj je sveže mleko zdravo
Zagovorniki naravnega surovega mleka homogenizaciji in pasterizaciji pravijo zločin nad mlekom. Zaradi želje po dobičku velikih proizvajalcev in predelovalcev ter tehnološke predelave mleka je sicer zdravo živilo izgubilo svoje naravne in zdrave lastnosti. Že samo s prekuhavanjem se precej spremenijo maščobe in beljakovine ter uničijo koristni encimi in vitamini, pasterizacija in predvsem homogenizacija pa ga biološko povsem spremenita. Homogenizacija je namreč mehansko razbijanje maščobnih kroglic svežega mleka na zelo drobne kapljice, ki neposredno prehajajo v žilni sistem in povzročajo obloge. Homogenizirano mleko je zaradi nalaganja holesterola resna nevarnost za srčno-žilne bolezni. Zato je samo surovo naravno mleko res živo živilo, vse, kar se potem naredi iz njega, pa ga biološko spremeni.
Več v Jani št. 40, 6. 10. 2009
Tekst: TINA HORVAT, foto: JAKA KOREN
