Zdi se, da vsaj pri nas vemo o kontracepciji skoraj vse, vendar raziskave, še bolj pa vsakdanje življenje, kažejo, da ni tako. Prejšnji teden smo lahko v eni od revijalnih svetovalnih rubrik prebrali vprašanje mlade ženske, ali je v poporodni depresiji. To ne bi bilo nič čudnega: rodila je punčko in živi s fantom, ki jo ljubi, želi pa si, da bi bil otrok od tistega, ki je ne ljubi, a je bila sočasno tudi z njim. V resnici ne ve, čigav je otrok, partnerju pa se o tem niti ne sanja. Pretekli teden smo tudi izvedeli, da lahko odslej dvomljivci naročijo test očetovstva kar na dom, zanesljiv menda je, le kakšnih 500 evrov je treba zbrati. Skratka, medicina skokovito napreduje, zadeve v naših glavah pa niti ne. Kar 86 odstotkov naših spolno aktivnih sedemnajstletnikov uporablja zanesljivo kontracepcijo, njihovi starši pa ne, čeprav so mame še v rodnem obdobju. Bodo najstniki učili starše?
Kontracepcija ni nikoli dokončana zgodba, saj prihajajo zmeraj nove generacije deklet in fantov, ki bi jih morali o tem poučiti, z novostmi pa bi se morali seznanjati tudi njihovi starši – da bi bili lahko dobri informatorji svojim potomcem in da bi navsezadnje tudi sebi privoščili sproščujočo, varno spolnost. Zgodbe iz uvoda niso zelo redke, so pa popolnoma nepotrebne in se lahko končajo tragično.
Zdravnik in mama. Letošnje poletje je bila na več koncih sveta opravljena obširna raziskava o zaščitenih spolnih odnosih med mladimi in na svetovni dan kontracepcije (26. septembra) so jo predstavili tudi pri nas. Zanimivo je, da tako v Evropi kot v Aziji in ZDA mladi najbolj zaupajo zdravnikom (več kot 60 odstotkov), nato mami (30), partnerju (19), šoli (16), očetu (14) in prijateljem (10 odstotkov), ko gre za informacije o kontracepciji. V naši raziskavi iz leta 2004 je 37 odstotkov mladostnikov najbolj zaupalo zdravstvenim delavcem, 11 odstotkov staršem (predvidevamo lahko, da je to največkrat mama) in enak odstotek prijateljem. Učitelji so bili zanesljiv vir informacij le za odstotek vprašanih.
Šolski minister Lukšič, ki je pozdravil udeležence tiskovne konference o kontracepciji, je omenil, da je bila njegov vir informacij mama, njegovi trije otroci pa se zatekajo tudi k očetu …
Kaj je novega?
Zelo pomembno je, da smo obveščene (zaščita pred nezaželeno nosečnostjo je večinoma še zmeraj zadeva žensk) o dosegljivi kontracepciji in jo od svojega ginekologa tudi zahtevamo. Žal v Sloveniji vsaka peta ženska nima izbranega ginekologa!
O kontracepciji – novih metodah, učinkih in posledicah – smo se pogovarjali z doc. dr. Bojano Pinter, dr. med, spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
»Razlaganje o kontracepciji se nikoli ne konča – vsako leto prihajajo nove generacije mladih, ki jih je treba informirati, poučiti, ozavestiti o pomembnosti primerne zaščite – tako pred neželeno nosečnostjo kot pred spolno prenosljivimi okužbami. Tudi vsaka ženska preživlja različna obdobja in pričakovanja –dogovarjamo se o kontracepciji ob začetku spolnega življenja, pred porodom in po njem, pa tudi med porodi ter po končani nameri po rojevanju. Izbira pravilne in najustreznejše kontracepcijske metode je odvisna od zdravstvenega stanja in tudi od življenjskega sloga. Zdrava ženska lahko v vseh obdobjih in vse tja do menopavze uporablja hormonsko kontracepcijo,« pravi Pinterjeva.
Najprimernejšo kontracepcijsko metodo boste določili skupaj z ginekologom – je pa res, da ima vsaka izbira svoje prednosti in slabosti. Vendar je pomembno: kontracepcija prinaša manj slabosti kot neželena nosečnost!
Slovenija: 18 % vseh nosečnosti se konča z umetno prekinitvijo nosečnosti!
Kontracepcija je zelo pomembna tema, o čemer priča podatek, da je 40 % nosečnosti v svetu nenačrtovanih. V Sloveniji se 69 % vseh nosečnosti konča s porodom, 13 % s spontanim splavom in 18 % z umetno prekinitvijo nosečnosti oziroma z dovoljenim splavom. Potreba po preprečevanju neželene nosečnosti je tako še vedno velika.
Pomembno je, da je kontracepcija učinkovita, varna, sprejemljiva in dostopna.
»Smo ena redkih držav, ki ima zelo natančno urejeno statistiko umetnih prekinitev nosečnosti, saj je pri nas vse evidentirano – ker so to izvaja v okviru javnega zdravstva. Drugod, kjer je splav plačljiv, na primer v vseh preostalih državah nekdanje Jugoslavije, Rusiji in vzhodnoevropskih državah, je to vir zaslužka, zato se izgubi nadzor nad zdravstveno situacijo. Tako je recimo v Srbiji prijavljenih le okoli 10 % vseh prekinitev nosečnosti. To, da je splav dostopen iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, je izjemno pomembno! Zato ni nelegalnih splavov in posledično neželenih (nevarnih) posledic, hkrati pa imamo realen pogled na položaj v državi. Tako ohranjamo najvišjo raven reproduktivnega zdravja. V svetu je kar 60 % neželenih nosečnosti prekinjenih na nelegalen oziroma nevaren način. In vsak dan umre 300 žensk zaradi posledic nevarne prekinitve nosečnosti, ki jo opravijo v neustreznih razmerah. To je humanitarna katastrofa! Zato bi bilo kakršno koli spreminjanje teh pravic korak nazaj!« je prepričana Bojana Pinter.
Več v novi Jani, št. 40, 6. 10. 2009
