Najprej nas je seveda zanimalo, koliko Slovencev posega po limitu v naših bankah in ali se ta številka še povečuje. Ko smo povprašali na NLB, so nam povedali, da limit izkorišča dobra tretjina njihovih strank, pri tem pa je opazen sezonski vpliv. Več jih je na primer v času dopustov pa za nakup šolskih potrebščin in podobno. Bistvenega povečanja povpraševanja po limitu pa niso opazili.
-Koliko nas limit pravzaprav stane?  Limit nas seveda kar precej stane, s tem povezano računanje in primerjanje najboljših možnosti pa marsikoga, ki je prisiljen v zadolževanje, spravlja v obup. Morda bo komu pri tem za začetek pomagal odgovor na vprašanje, ali je limit dražji ali cenejši od drugih kratkoročnih posojil. »Obrestne mere za kratkoročni kredit so večinoma nižje od obrestne mere za limit. Stroški odobritve nezavarovanega posojila so nekoliko nižji od stroškov odobritve limita, čeprav se bistveno ne razlikujejo,« pojasnjuje Mojca Strojan iz NLB.
Bistvena razlika je v načinu odplačevanja. Pri limitu plačamo le obresti za znesek njegovega izkoriščenega dela, pri  posojilu pa se obresti zaračunajo za celoten znesek najete vsote. Za kaj se odločimo, je v glavnem odvisno od tega, zakaj se zadolžujemo, pa tudi od našega življenjskega sloga.    

Več v Jani, št. 45, 11.10.2009