- Kaj bistvenega naj bi sklenili in dosegli na konferenci v Köbenhavnu?
Novi dogovor bi moral po mnenju znanstvenikov omejiti dvig povprečne temperature na dve stopinji Celzija. Zato bi morali zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 80 odstotkov do leta 2050 in ustaviti izsekavanje gozdov. Le tako se lahko izognemo potencialno uničujočim posledicam spremenjenega podnebja. Pri tem imajo vse države skupne, vendar različne odgovornosti. Industrializirane države so odgovorne za večino dandanes nakopičenih toplogrednih plinov v ozračju in imajo finančne in tehnološke vire, potrebne za zmanjšanje izpustov. Ukrepati pa bodo morale tudi države v razvoju, saj bodo sicer že leta 2020 presegle izpuste razvitih držav. Vendar tik pred konferenco še vedno ni jasno, kakšen bo način razdelitve zmanjšanja izpustov na svetovni ravni. Slovenija, ki ni med najbolj uspešnimi pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, v pogajanjih vseskozi zagovarja, da se mora upoštevati prispevek, ki ga k vsrkavanju toplogrednega plina dajejo bogati slovenski gozdovi. Na zasedanju pa se bodo dogovorili tudi o denarnem skladu, ki bo pomagal državam v razvoju, da se bodo prilagodile podnebnim spremembam. V ta sklad bi morale denar prispevati vse svetovne države, z izjemo najrevnejših. Za to naj bi veljal delitveni ključ, ki bi temeljil na izpustih in bruto domačem proizvodu (BDP) ter izražal tako zgodovinsko odgovornost za izpuste kot sposobnost plačevanja. Tudi tu se politiki pogajajo in pri skupnem dogovoru so težave.
-Kaj konkretnega lahko do konference sploh še storimo za rešitev sveta?
Do konference je le še dober mesec in časa za vpliv na politike je malo. Vendar je to edino, kar lahko ta hip še storimo: da pozivamo vodje držav, naj se sklene tak dogovor, ki bo preprečil katastrofalne spremembe podnebja in tako omogočil našim otrokom in še nerojenim zemljanom normalne razmere za življenje. To že počno nevladne organizacije na številnih shodih po vsem svetu. Podpisujejo se peticije in podobno.
- Ali lahko pričakujemo, da bo sporazum resnično sprejet? Če ne bo, ali za planet obstaja rezervni načrt?
Bojim se, da bo tam sprejet mlačen dogovor, ki za ta planet ne bo veliko pomenil. Veliko politikov misli bolj na gospodarsko krizo kot na reševanje podnebja. Rezervnega načrta ta hip žal svet nima. Jasno pa je, da čim bolj odlašamo z začetkom zmanjševanja izpustov, tem manj možnosti imamo omejiti podnebne spremembe. Zaustaviti jih tako in tako že dolgo ne moremo več.

Več v Jani št. 45, 10. 11. 2009