Svetovni splet preplavljajo šokantne trditve o lymski boreliozi. Veliko se piše o tem, da bakterijo borelijo poleg klopov domnevno prenašajo tudi pršice in bolhe, med ljudmi se menda prenaša še s spolnimi stiki, solzami in celo s transfuzijo krvi. Po nekaterih trditvah je s to hitro prenosljivo bakterijo v svetu zato okužena že milijarda ljudi, med njimi tudi številni dojenčki, saj se bakterija z okužene matere baje prenaša na plod. Okužba matere pa, še trdijo nekateri spletni viri, lahko povzroči splav, prezgodnji porod in celo otrokovo smrt. Razvnete strasti dodatno spodbuja knjiga Prikriti patogeni avtorice dr. Lide Mattman, profesorice biologije in bakteriologinje, ki je znanstveno proučevala lymsko boreliozo in bila leta 1998 nominirana tudi za Nobelovo nagrado v medicini. S svojimi raziskovanji je menda dokazala, da se bakterija Borrelia burgdorferi razmnožuje tudi ob odsotnosti celične stene mikroorganizma. Zato je zdravljenje borelioze z antibiotiki predvidoma manj učinkovito ali celo neučinkovito. Eno najpomembnejših odkritij dr. Mattmanove naj bi bilo tudi, da je od 47 vzorcev oseb z različnimi kroničnimi boleznimi kar v 43 vzorcih našla bakterijo borelija, in sicer pri bolnikih z multiplo sklerozo, Parkinsovo in Alzheimerjevo boleznijo ter amiotrofno lateralno sklerozo. Ali naštete trditve držijo ali gre le za pretirano paniko in poenostavljanje, smo povprašali naša strokovnjaka, prof. dr. Alojza Ihana, dr. med, specialista klinične mikrobiologije z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Franca Strleta, dr. med., s Klinike za infekcije in vročinska stanja v Ljubljani. -Ali drži, da borelije ne prenašajo le klopi, temveč tudi komarji, pršice, bolhe in drugi insekti? Prof. dr. Alojz Ihan: »V praksi so pomembni klopi, ker borelije v njih živijo in preživijo dalj časa. Zelo redko se zgodi prenos prek komarjev, ker borelije v njih ne živijo, ampak preživijo le kratek čas na njihovem bodalu. Torej se okužba zgodi le, če v kratkem času po piku denimo okuženega glodavca komar piči še človeka in na površini svojega onesnaženega bodala prenese borelije v človekovo kri. A to je zelo redek pojav.« Prof. dr. Franc Strle: »Zanesljivo je dokazan le prenos s klopi. Vsi drugi prenašalci so zgolj teoretične možnosti in v praksi, tudi če obstajajo, zanesljivo niso pomembni.« --Ali je res mogoče najti borelije tudi v telesnih tekočinah, na sluznicah, v solzah, urinu, materinem mleku in podobno? Prof. dr. Franc Strle: »Bakterije borelije so osamili iz kože, možganske tekočine in krvi, zelo redko iz sklepne ovojnice in sklepne tekočine, izjemoma pa iz okuženega očesa. Podatki ne podpirajo prisotnosti borelij v solzah in urinu ljudi ter v materinem mleku.« Prof. dr. Alojz Ihan: »Borelije so izjemno občutljive bakterije, ki v okolju zelo hitro propadejo. Sicer so jih našli v solzah, spermi in mleku, vendar je pot prenosa verjetna le po krvi, torej s klopi in veliko manj s komarji.« -Ali se lahko bakterije borelije med ljudmi prenašajo s telesnimi stiki, z dotikom, s spolnimi odnosi, z matere na plod oziroma nerojenega otroka, kot navajajo nekateri spletni viri? Prof. dr. Franc Strle: »Borelija se ne prenaša s spolnimi odnosi, tako se prenaša sifilis, ki ga povzroča bakterija, ki je v daljnem sorodstvu z borelijami. Ne prenaša se niti s telesnimi stiki oziroma z dotiki, pa tudi ne s telesnimi tekočinami. Mogoče je, da pride do prenosa okužbe z matere na nerojenega otroka. Vendar je opisov takega prenosa malo in nekateri med njimi niso zanesljivi. V literaturi pa ni podatkov, ki bi kazali na prenos borelij z matere na dojenca z mlekom.« Prof. dr. Alojz Ihan: »Borelija se lahko prenaša z matere na plod, zlasti na začetku nosečnosti. Drugih poti prenosa borelije s telesnimi stiki pa niso dokazali.« Več v Jani št. 50, 15.12.2009