Britanci so vajeni, da otroci rojstno hišo zapustijo že v zgodnjih dvajsetih in za svoje preživetje poskrbijo sami. To je nam Slovencem, ki smo bolj nagnjeni k italijanskemu modelu starševstva, kjer se podmladek pogosto še pri tridesetih ne osamosvoji, precej tuje. A tudi na Otoku sta recesija in z njo povezana brezposelnost naredili svoje in toplina starševske podpore še nikoli ni bila tako vabljiva. Tako zelo, da je zaskrbelo še vlado, ki se je podvizala izdati pravi vodič za starše, da si ti doma ne bi zaredili večnega brezposelnega.
Ne bodo vsi zvezde ali direktorji
Vodič uči starše »trde ljubezni« do mladih. Ko ti končajo šolo, pravi, naj starši prenehajo opravljati vsa dela zanje. Sami naj si perejo in likajo, še več, oni naj bodo tisti, ki doma naredijo večino del. Še posebno če sta oba od staršev v službi. Hladilnik naj ne bo več poln študentskih prigrizkov, domače obveznosti naj dobijo prednost pred prijatelji in zabavo. Kolikor se le da, naj starši zmanjšajo tudi denarno podporo. Otrok naj občuti, kako je, če moraš obračati vsak evro, ki ga nameravaš porabiti.
Vodič posebej opozarja starše pred visokoletečimi načrti mladih diplomantov. Ne bodo vsi direktorji, je neusmiljen, veliko jih niti dobre plače ne bo imelo. Če kdo misli, da mu je zaradi diplome prestižno delovno mesto zagotovljeno, le počakati mora, naj na to kar pozabi! Večina jih bo začela nižje na lestvici, kot so si morda predstavljali, in nič ni narobe s tem. Nekaj časa si bodo grizli nohte, zato pa bodo znali ceniti boljše delovno mesto in težko zasluženi denar. Sposobni bodo počasi že napredovali, morda tudi do najvišjih delovnih mest. Mladi in njihovi starši pa bi se morali zavedati, da bo prva služba morda tudi pospravljanje pisarn ali dostava hitre pošte. Diploma gor ali dol!
Vodič nato zelo konkretno svetuje staršem, kako naj otroke motivirajo in ne odtujijo od sebe v težkem položaju.

Več v tiskani izdaji revije Jana, št 1, 4.1.2010