Pred dnevi smo v enem od dnevnikov brali o uspešnem podjetju Bisol iz Prebolda. Njegov lastnik, dr. Uroš Merc (lani je bil razglašen za Podjetnika leta 2009), se je pohvalil, da imajo kar 130 zaposlenih, katerih povprečna plača je 1200 evrov. Na vprašanje, kako jim uspeva rasti hitreje od trga, je odgovoril, da »znajo izkoristiti priložnosti«. Da je to nadvse res (kot je seveda res tudi, da še zdaleč niso edini!), govori zgodba delavke, ki je v Bisolu novembra lani začela delati v sklopu evropskega programa usposabljanja na delovnem mestu, ki poteka pod okriljem zavoda za zaposlovanje. Po mesecu dni se je pri delu huje poškodovala. Stroj ji je stisnil kazalec na desni roki. Pri tem je ostala ne le brez dela in brez večine drugih socialnih pravic, temveč tudi brez bolniške.

Delavka je nekaj dni po poškodbi namreč izvedela, da ji pravica do bolniškega nadomestila in bolniškega dopusta ne pripada, ker pač ni zaposlena – čeprav je pogodbo o usposabljanju sklenila z zavodom za zaposlovanje.
Vprašali so jih za napotnice. Sogovornica, ki želi ostati anonimna, je bila brez službe, ko je izvedela, da v preboldskem podjetju Bisol iščejo delavce za delo v proizvodnji. »Na zavodu so mi rekli, naj pokličem kar v Bisol. Za tri mesece naj se vključim v program usposabljanja, potem pa me bodo najverjetneje zaposlili, mi je svetovala gospa v tamkajšnji kadrovski službi.« S še osmimi drugimi delavci se je novembra lani začela usposabljati. »Šefi so bili prijazni in odnos je bil zelo korekten. Toda že prvi dan so nas vprašali, ali si lahko priskrbimo študentske napotnice, da bi lahko delali v treh ali štirih izmenah in bi nam lahko plačali dodatek za nočno delo.« Taka ponudba je nenavadna, ker lahko po pogodbi delavci prejmejo le tri evre na uro, nočno delo pa (razen izjemoma, ko gre recimo za usposabljanje v pekarnah) ni dovoljeno. Delo prek študentskih napotnic je bilo doslej veliko manj obdavčeno od rednega dela, država pa ga je pred dnevi močno omejila prav zato, da bi onemogočila zlorabe in delo na črno. Sogovornica si študentske napotnice ni priskrbela. Strah jo je bilo, da bi se, ker pač ni študentka, s tem tudi sama znašla v prekršku. Sodelavki, ki sta si dobili napotnice, so s še štirimi drugimi po končanem usposabljanju v podjetju zaposlili.
                                                                             Več v Jani, 23.3.2010