Na prizorišče snemanja sva s fotografom prisopihala po petih urah hoje in plezanja po zavarovani plezalni poti čez Plemenice ravno v trenutku, ko je tik pod robom tisočmetrske stene na plezalni vrvi in v plezalnih lojtricah bingljal v Petra Ščetinina preoblečen kranjski alpinist Anže Marenče, vanj pa je bila usmerjena kamera direktorja fotografije Mateja Križnika. Z asistentko kamere Sabino Smolej sta bila nevarno blizu prepadu, v katerega brez vrtoglavice ne morejo pogledati niti najpogumnejši. Če se je moral Matej čisto približati zračni vertikali, ga je alpinist Matjaž Ivnik prijel in zavaroval z vrvjo, pripeto na hrbtu. Kdo ve, ali bi ga žena Anja Križnik Tomažin pustila na snemanje, če bi vnaprej vedela, v kako ekstremnih razmerah bo potekalo.
Malce zadaj, že bolj na trdnih tleh, je režiser Vojko Anzeljc spraševal, ali se na posnetkih dobro čuti globina, in dajal zadnje napotke nad prepadom bingljajočemu novopečenemu filmskemu igralcu. »Delaj se, kot da se nimaš kje prijeti, in ko boš padel, malo bolj opletaj z nogami, da ne bo tako statično! Zdaj pa vsi, okej, človek nam visi, gremo … akcija!«
Dih jemajoči posnetki.
»Projekt sva z alpinistom Tinetom Marenčetom pripravljala že tri leta. Severna triglavska stena in dogajanje v Sfingi sta silno pomembna za slovenski alpinizem in gorništvo ter našo narodno zavest nasploh, snemanje dokumentarno-igranega filma v takih razmerah in filmska scenaristična zasnova pa jemljeta dih,« je povedal idejni (so)avtor, scenarist in organizator projekta Sfinga Gregor Kresal, sicer tudi del zmagovite naveze, ki je prosto preplezala obraz Sfinge, in mimogrede tudi brat naše ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. A za več besed ni bilo časa, saj se je moral pripraviti za snemanje.
Več v Jani št. 33, 17. 8. 2010
Tekst: TINA HORVAT, foto: IZTOK DIMC
