Ženska je preobremenjena. Če je še pred nekaj desetletji doma čakala moža, mu grela obrok in posteljo, kar je bil smisel njenega obstajanja, se je to do zdaj precej spremenilo. Prav tako kot moški hodi v službo in prav tako kot on pride utrujena domov. Tisto, kar se ni spremenilo, je, da se moški še vedno vede kot prej, ko je bila žena doma. Kadar poje pozno kosilo oziroma zgodnjo večerjo, se uleže na kavč, vzame časopis in si nabira energijo za naslednji dan, ko bo spet v boju za vsakdanji kruh. Žena pa najprej poskrbi za pozno kosilo oziroma zgodnjo večerjo, potem pospravi ter se loti še drugih gospodinjskih (in materinskih) del. Njena obremenjenost se je precej povečala. Raven hormona radosti (oksitocina), sreče ali ljubezni, kakor koli ga že imenujemo, močno upade. Ko se to zgodi, se poveča raven drugega hormona, kortizola. Takrat se izključi imunski sistem, kar omogoči rakavim celicam, da se začno množiti. Vse to uravnavajo žleze z notranjim izločanjem, predvsem nadledvični žlezi in hipotalamus. Za moške velja, da se jim testosteron poveča, kadar so pred novimi izzivi, zanesljivo pa ne, kadar nanj plane furijasta žena, ki ne more razumeti, kako popolnoma neprizadeto njen soprog počiva, ne da bi se zmenil za njeno preobremenjenost. Takšen konflikt je pri obeh priložnost za rakave celice. To je prikazano poenostavljeno.
Imamo po 40. letu vsi raka?
John Gray trdi tudi, da imamo rakave celice v sebi od 40. leta starosti tako rekoč vsi. Ob morebitnem kritičnem trenutku, kadar smo popolnoma v stresu, so poškodovane celice že v pripravljenosti, da izkoristijo trenutek. Seveda imamo v telesu obrambne mehanizme, ki te celice ustavijo, pravi John Gray. Toda ti mehanizmi so zaradi visoke ravni kortizola popolnoma onesposobljeni. Kortizol je glavni »stresni« hormon, je zapisano v medicinskih učbenikih, sproščata pa ga nadledvični žlezi. Hormon kortizol ima več funkcij: uravnava raven sladkorja v krvi, nadzira delovanje imunskega sistema ter pomaga pri presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Sproščanje kortizola nadzoruje hipotalamus. S temi funkcijami kortizol nadzoruje tudi krvni tlak in odgovor na vnetne procese v organizmu. Če krvni sladkor ves čas niha (kar se zgodi, kadar jemo in kadar energijo iz hrane porabimo), se nadledvični žlezi utrudita in delujeta z zmanjšano močjo. Če pa bi krvni sladkor uravnali tako, da bi bil ves čas približno enak, bi dosegli popolno regeneracijo nadledvičnih žlez. S tem bi se sproščalo dovolj hormonov: testosterona pri moških in oksitocina ter estrogena in progesterona pri ženskah. Ker ne bi bilo treba več toliko kortizola, bi naš imunski sistem deloval ves čas in tudi nadziral celice, da ne bi podivjale. John Gray tako razlaga tudi druge, najpogostejše bolezni.
Več v Jani št. 35, izid 31. 8. 2010
