Po svetu je letos hudo: vrstijo se katastrofalni vremenski pojavi in naravne nesreče, od hudih poplav, ujm, potresov, tornadov, orkanov do požarov. Terjali so veliko življenj, škoda je velikanska. Kaj se pravzaprav dogaja z našim planetom? Smo prišli do točke, pred katero so nas svarili klimatologi, a veliko prehitro? O tem smo se pogovarjali z našima strokovnjakoma. Kako je torej, je za vse pogostejše naravne nesreče res kriv človek? »Ne vedno. Številni naravni pojavi na Zemlji potekajo neodvisno od človeka. Zemlja je geološko aktiven planet. Procesi, vezani na vulkanizem, premike v Zemljini notranjosti in tresenje tal, so pogosti predvsem na stikih tektonskih plošč. Tako kot vremena jih resda ne moremo napovedati. Vemo pa, kje je večja verjetnost, da se zgodijo, in kako pogosto jih lahko pričakujemo,« pojasnjuje doc. dr. Igor Žiberna z oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ponekod so pogostejši, drugod je verjetnost vremenskih ujm manjša. »Vzporedno z globalnimi spremembami podnebja pa lahko pričakujemo, da se bodo odslej ekstremni vremenski dogodki pogostejši tudi tam, kjer so bili do danes redkost!« Več v Jani, 21.9.2010