Novi zakon o potrošniških kreditih je začel veljati 7. avgusta letos. Njegov namen je zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov ter preglednost in stabilnost kreditnih trgov, so nam povedali pri naši največji banki NLB. Banka mora kreditojemalca poučiti o tveganju pri (pre)velikem zadolževanju oziroma ga mora informirati tako podrobno, da bo razumel vse pravne in finančne posledice kredita, predvsem pa mora odslej še natančneje preverjati njegovo kreditno sposobnost in mu kredit zavrniti, če ta ni dovoljšnja.
Za banke donosna novost: limit je kredit. Vse to je bolj ali manj veljalo že doslej, le od banke do banke je bilo odvisno, ali je to dosledno izvajala. Novost, ki zelo pomembno posega v odnos banka – komitent, pa je, da odslej velja limit (dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje na računu) za kredit. Tudi ta del zakona so sprejeli zato, da bi zmanjšali zadolženost prebivalstva, so nam povedali po bankah. A čeprav zakonodajalec in banke to novost prikazujejo kot skoraj že pretirano skrb države za svoje prebivalce, je v ozadju slutiti nekaj povsem drugega. Kaj konkretno to pomeni za komitenta banke? Nič drugega kot še slabšo boniteto, torej kreditno sposobnost. In kaj pomeni to? Da zaradi limita ne bo mogel najeti kredita ali pa da bo, kar se bo dogajalo pri večini, moral vzeti kredit po manj ugodnih pogojih, torej z višjimi obrestmi. Tretja možnost bo, da bo moral najprej najeti kredit za poplačilo limita, da bo lahko vzel kredit, ki ga potrebuje. Bojimo se, da to nikakor ne pomeni njegove manjše zadolženosti, ampak še večjo, pa naj banke in država govorijo, kar hočejo. Saj vendar nismo neumni, nihče kredita ne jemlje kar tako, za zabavo. Za mnoge je morda edina možnost, da pridejo do stanovanja ali pa da sploh preživijo. Saj vemo, da je drago, a kaj narediti, ko ne gre drugače?
Limit je najbolj oderuška možnost! Enako velja za limit. Res je, da se ta oblika zadolževanja nikakor ne splača in da je v bistvu najslabša možnost med vsemi, ki jih imamo. Samo nelegalni izterjevalci in zastavljalnice nas lahko še bolj oderejo. »Limit je namenjen samo premostitvi kratkoročnih finančnih težav, zato ga našim komitentom nikakor ne svetujemo,« so povedali v NLB.
Več v Jani št. 38, 21.9.2010
