Na trgovskih policah držav Evropske unije, torej tudi pri nas, se že pojavljajo živila z gensko spremenjenimi organizmi (GSO). Nič nenavadnega, saj so že dolgo dovoljena. Že že, toda navaden potrošnik se jim očitno sploh nima več možnosti izogniti. Prehranski izdelki z manj kot 0,9 odstotka gensko spremenjenih sestavin sploh niso označeni! Z GSO izdelujejo celo sire in jogurte ter tudi inzulin. Poleg tega uvažamo že kar okoli 80 odstotkov gensko spremenjene soje, večinoma v krmi za živali. In kadar kupujemo meso slovenskega izvora, ne vemo, da so živali pitali z njo, saj to nikjer ne piše. Navkljub vsem opozorilom znanstvenikov, da je to lahko tvegano za zdravje ljudi in okolje, so se GSO tiho prikradli vsepovsod! O tej vroči problematiki smo se pogovarjali z Anamarijo Slabe, strokovnim vodjo Inštituta za trajnostni razvoj. Ali vse, kar je bilo o gensko spremenjenih organizmih sprejeto v Evropski uniji, velja tudi v Sloveniji? Da, pri nas glede gensko spremenjenih živil in krme velja zakonodaja, sprejeta v Evropski uniji. Tam je bilo dovoljenih že nekaj gensko spremenjenih sort soje, koruze, riža in oljne ogrščice. Vse to je zato dovoljeno tudi v Sloveniji. Torej imamo tudi na naših trgovskih policah že živila, ki vsebujejo GSO? Z vstopom v Evropsko unijo smo tudi Slovenci sprejeli evropsko zakonodajo in tudi GSO, čeprav na to marsikdo doslej ni bil pozoren. Neki potrošnik je na policah enega od veletrgovcev med živili že našel jedilno olje iz gensko spremenjene oljne repice. A za zdaj je živila z oznako GSO pri nas težko najti, saj se trgovci bojijo, da jih našim kupcem ne bodo mogli prodati. V mnogih državah EU trgovci takih živil za zdaj nočejo nabavljati, saj upoštevajo glasno nasprotovanje evropskih kupcev, ki živila z GSO odklanjajo. To je edini razlog, da jih še niso začeli množično prodajati. Še toliko težje ugotovimo, ali neki trgovec kljub vsemu prodaja gensko spremenjena živila, saj se mu za to ni treba nikjer posebej registrirati. Na embalaži izdelka mora praviloma pisati, da vsebuje gensko spremenjeno sojo ali koruzo. Praviloma? Torej nimajo vsa živila, ki vsebujejo GSO, tega na embalaži jasno označenega? Če neko živilo vsebuje več kot 0,9 odstotka gensko spremenjenih sestavin, mora biti na embalaži jasno napisano, da vsebuje denimo gensko spremenjeno koruzo ali gensko spremenjeno sojo. Vendar je za to treba zelo podrobno brati deklaracije in napise na embalaži. Možno je, da taka živila obstajajo tudi že na naših trgovskih policah, saj jih zakonodaja EU dovoljuje. Na prehranskih izdelkih, ki vsebujejo manj kot 0,9 odstotka GSO, pa sploh ni treba označiti, da jih vsebujejo. Pri teh se namreč šteje, da se tako majhni manjši količini ni bilo mogoče izogniti in da to ni bilo namensko. Teoretično je zato lahko v vsakem živilu do 0,9 odstotka gensko spremenjenih sestavin, a ker je količina tako majhna, to na embalaži ni navedeno. Izjema so ekološka živila, predvsem zato, ker so v Evropski uniji v ekološkem kmetijstvu GSO prepovedani. V ekoloških živilih, ki jih strogo preverjajo in testirajo, praviloma ne najdejo gensko spremenjenih sestavin. Poznam primer, ko je bila v Sloveniji v soji, deklarirani kot ekološki, najdena gensko spremenjena soja. Več v Jani, 26.10.2010