Ob podatku, da že sedaj, ko naj bi pokojnine še omogočale dostojanstveno preživetje, več kot polovica upokojencev v Sloveniji prejema povprečno oziroma nižjo pokojnino, torej okoli 620 evrov ali manj, seveda ni nobenega razloga za optimizem.
Stanovanjske komisije v društvih upokojencev zaznavajo vse več primerov, ko prosijo za stanovanja starejši, ki so ostali brez svoje hiše ali stanovanja, ker so jo dali za poroštvo pri najemu kredita svojim otrokom ali vnukom, a so zaradi neplačevanja mesečnih obrokov banke ali zavarovalnice nepremičnino zasegle.
Iz mojega stanovanja ne grem! Žal bo takih primerov vsako leto več. Problem starejših generacij v Sloveniji je, da so preveč navezane na svoje hiše in stanovanja, opozarjajo nepremičninski in finančni strokovnjaki. Mnogo preveč upokojencev živi v prevelikih in predragih stanovanjih, brez dvigala, s slabim dostopom in z visokimi stroški za vzdrževanje. Vsi gledamo na svoj dom kot na nekaj nedotakljivega, saj smo si ga prigarali z leti in leti odrekanja, zato skoraj nikomur ne pride na misel, da bi pravočasno in v dogovoru z otroki ali zamenjal večje stanovanje za manjše ali svoje prepustil otrokom in se preselil v njihovo manjše. Moje stanovanje je samo moje in nihče me ne bo metal iz njega, si mislimo. Nikakor nam ni blizu tako imenovani floridski model, ki pomeni, da si med delovno dobo kupiš hišo ali stanovanje s kreditom, ki ga odplačaš ravno nekoliko pred upokojitvijo, ko pa nimaš več dohodkov iz aktivnega dela, veliko hišo prodaš zavarovalnici, se preseliš v manjše varovano ali oskrbovano stanovanje ali v dom in živiš od mesečne rente, ki jo izplačuje zavarovalnica.
Več v Jani št. 47, 23. 11. 2010
Tekst: TINA HORVAT, foto: SHUTTERSTOCK
