Izkušnja z mlekom in mlečnimi izdelki je bila delno povod za profesionalno pot mlade prehranske nutricionistke Alje Dimic (o kateri smo v Jani že pisali). Mleko in mlečne izdelke so v njeni družini od nekdaj oboževali. »Vsak teden smo kupili dva zavoja mleka – tistega z 1,6 odstotka maščobe za brata in očeta, za naju z mamo pa z 0,5 odstotka maščobe. Poleg tega smo nakupili ogromno skute, ki jo imam še danes rada, in jogurtov,« se spominja Alja. Sčasoma je začela pri sebi opažati vse več zdravstvenih težav. Od izpuščajev, alergij, nerazložljivih bolečin v predelu žolča, bolečin v ledvicah, ki si jih je z antibiotiki sicer začasno pozdravila, pogosto se ji je pojavljal herpes. Ko je šla za nekaj časa delat v Ameriko, tam ni našla mleka in mlečnih izdelkov podobnega okusa kot doma, zato jih ni več jedla. Je pa začuda čez nekaj časa opazila, da njene težave počasi izginjajo. Ker se ji je zdelo, da bi to lahko bilo zaradi mleka in mlečnih izdelkov, se jim je še naprej nagonsko izogibala. Med bivanjem čez lužo je spoznala naturopatsko zdravnico in ta jo je seznanila z zdravo prehrano ter naravnimi preparati. Preden jo je spoznala, v to ni verjela, dokler ji ni z naravnim preparatom pomagala odpraviti hujšo težavo, ki jo pestila več let. To jo je prepričalo, da se je odločila za šolo za nutricioniste. Ker te v Sloveniji ni, se je izobraževala v Italiji, Švici in ZDA ter pridobila licenco in certifikat za prehranskega svetovalca. Med študijem je tudi spoznala resnico o mleku in zdaj razume vzroke svojih nekdanjih težav.

Več v Jani št. 7, 15.2.2011