Karmen W. Švegl: Protestnik je tvegal zanjo.  »V petek zvečer, ko je bilo najbolj nemirno, sem videla, kako so policisti ustrelili dva človeka, pozneje sem sicer izvedela, da sta bila ustreljena s slepimi naboji in sta ostala hvala bogu živa, bila sta le ranjena.« Z možem Gunnarjem, s katerim sta tudi uigrana poročevalska ekipa, sta se skušala prebiti do televizijske stavbe, od koder bi se e lahko po satelitski povezavi oglasila v Slovenijo. »Bilo je precej tvegano. Na poti sva srečala še ukrajinsko ekipo, namenjena je bila v isto smer. Skupaj smo nadaljevali pot, nakar je med nas padla granata s solzivcem. Takrat se je med množico ljudi znašel mlad protestnik, z Gunnarjem nama je pomagal skozi oblake solzivca, gumijaste naboje in spopade do televizijske stavbe. Težko je bilo zapustiti ljudi za seboj, a možnosti vrnitve ni bilo, morala sva naprej. Medtem se je pod nadvozi v mestu bila prava vojna. Policisti so tepli protestnike, metali solzivec, protestniki pa so jim odgovarjali s kamenjem. Res je bilo neprijetno, če si se znašel v navzkrižnem ognju. Zato je bilo več kot plemenito od protestnika, da je tvegal za naju ter naju živa in zdrava spravil do studia. Naslednji dan sva izvedela, da sta se Ukrajinca zaradi granate s solzivcem sicer onesvestila, a sta ostala živa in zdrava,« opisuje Karmen pretresljive trenutke enega najbolj nemirnih dni v Kairu. »V tako čustvenih razmerah pride iz ljudi vse najboljše in najslabše,« dodaja.

Več v Jani št. 7, 15.2.2011