Za Janka Pislaka iz Apač pri Kidričevem, ki je eden največjih čebelarjev pri nas in v Evropi, je bil pomor njegovih 141 čebeljih družin v čebelnjakih na Brezjah ter Kovaškem vrhu pri Oplotnici strašanski šok. Čebelari že 63 let in ima 34 čebelnjakov, a se mu še ni zgodilo kaj tako katastrofalnega! Najbrž ne bo nikoli pozabil dopoldneva, ko je v dveh čebelnjakih v panjih zagledal mrtvih dobrih sedem milijonov čebelic, dragocenih opraševalk rastlin in pridelovalk medu. Sumi, da so pomrle zaradi namerne zastrupitve, vendar bodo šele izsledki analiz, ki še niso končane, pokazali, kaj se je v resnici zgodilo. Janko Pislak pri 76 letih še vedno vodi družinsko čebelarsko podjetje z devetimi zaposlenimi in je eden največjih čebelarjev pri nas, pa tudi v Evropi. K temu ga žene neizmerna ljubezen do čebelarstva in njegovih čebelic. Svojih 34 čebelnjakov je razporedil od Žital do Rogatca, v dolini Kočice, v Narapljah, Marijini vasi, Majšperku, Stoprcah, ob vznožju Pohorja ter od Oplotnice do Hrama. V njih skrbi za okoli 2600 čebeljih družin, kar je ne samo za slovenske, ampak tudi za evropske razmere zares veliko. Rasel je s čebelami. »Pri 12 letih sem si zaradi velike ljubezni do čebelic kupil prvi panj. Iz leta v leto sem nato število čebeljih družin povečeval in izpopolnjeval svoje znanje o njih. Ko sem šel k vojakom, sem imel že 24 čebeljih družin. Ničkolikokrat sem pomagal starejšim čebelarjem, da sem se od njih učil. Ker sem se pozneje izučil za mizarja in naredil mojstrski izpit, sem jim tudi sam stesal vse panje in čebelnjake. Vrsto let smo jih tesali z vajenci v mojem mizarskem podjetju. Zadnja leta z zaposlenimi, v podjetju delata tudi hči in zet, skrbimo za 2600 čebeljih družin. V eni družini je poleti okoli 80.000, pozimi pa približno 50.000 čebelic pasme kranjska sivka. Že od nekdaj s svojimi čebelicami ravnam tako, kot bi bile moji otroci,« pripoveduje Janko Pislak. Šok. Pred nekaj dnevi so njegovi zaposleni želeli namestiti krmilnike v panje v dveh čebelnjakih, na Brezju in na Kovaškem vrhu pri Oplotnici, oddaljena sta približno dva kilometra. Čebele iz vsakega so se pasle približno v radiju tri kilometre in tam opraševale rastlinje, saj drugih čebel na tem območju ni. »Na prvi pogled ni bilo od zunaj pri obeh čebelnjakih mogoče opaziti nič nenavadnega. Pred njima ni bilo mrtvic. A ko so moji zaposleni odprli panje, je sledil šok. V panjih so ležali kupi mrtvih čebelic. V vsakem jih je bilo mrtvih okoli štiri kilograme, v vsakem od čebelnjakov 300 kilogramov. Ko sem si še isto dopoldne to sam ogledal, je bil pogled resnično strahoten in zelo žalosten. Nisem mogel zadržati solz. Na Brezju je tako umrlo 69, na Kovaškem vrhu pa 72 čebeljih družin. Živa ni ostala niti ena čebela!« To pomeni, da to poletje, ko bi bilo število čebel v čebelnjakih najvišje v vsem letu, v okolici ne bo več letelo okoli 11 milijonov čebel! Dokler mu seveda ne bo uspelo tja naseliti drugih čebeljih družin. 600 kilogramov mrtvic. To je sprožilo plaz ugibanj, kaj je povzročilo tako hudo katastrofo. »Takoj sem poklical policijo in mag. Vido Lešnik z Nacionalnega veterinarskega inštituta v Mariboru, da so zelo natančno pregledali čebelnjaka in vzeli vzorce mrtvic za analize. Mag. Lešnikova mi je nato sporočila, da vzrok ni bila kakšna od čebeljih bolezni. Tudi sam sem z mikroskopom, ki ga imam za domačo uporabo, takoj ugotovil, da za katastrofo ni bil kriv čebelji zajedavec varoja. A izsledki analiz, ali je pomor povzročila kemična snov, še niso znani. Analiza, ki me bo stala okoli 600 evrov, mora biti opravljena že zato, da bom vedel, kaj od teh panjev in čebelnjakov lahko sploh še uporabljam,« razkriva čebelar, ki je prepričan, da tudi morebitni pesticidi na kmetijskih površinah niso mogli biti vzrok za pomor, saj čebele v mrazu niso zapuščale panjev, pa tudi v tem letnem času nihče ne škropi rastlin. Več v Jani, 15. marec 2011