Slovenca Nevenka Lepenik in Roman Biondič sta pred desetimi leti odletela v Kenijo z enosmerno vozovnico. Leto po tradicionalni masajski poroki se jima je rodila Anna, ki prav tako kot onadva obožuje neskončno savano z divjimi živalmi. Za preživetje sta odprla turistično agencijo, s katero vodita turiste po Keniji, Tanzaniji in Ruandi, in na pragu rezervata Masai Mare ustanovila Maji Moto Eco Camp, s katerim uresničujeta svoje sanje.

Kaj je Nevenko Lepenik iz Domžal in Romana Biondiča iz Gorenje vasi pri Škofji Loki že v študentskih letih tako močno vleklo daleč od doma, na popotovanje v Afriko? Številni dogodki, ki so se sprva zdeli kot naključje, so usodno vplivali na njuno skupno življenjsko pot. »V Afriko sem se zaljubila, v trenutku ko sem prvič stopila na to celino. Mnogo bolj kot Kenija so me sicer zanimale turistično manj obiskane države. A se je pozneje vse obrnilo drugače. V kenijskem narodnem rezervatu Masai Mara sem si želela ogledati veliko migracijo divjih živali. Od julija do novembra se namreč več kot milijon gnujev, zeber in antilop seli iz tanzanijskega parka Serengeti v Masai Maro, kar je danes priznano kot eno izmed največjih čudes sveta. Moj študentski žep je bil plitek, organizirani safariji pa dragi. Zato sem se odpravila kar z javnim prevozom. Na avtobusu je poleg mene sedel moderno oblečeni Sinoya, vračal se je iz šole v Nairobiju. Ko je slišal za moj načrt, me je v bojazni, da se mi ne bi v divjini kaj zgodilo, povabil k sebi. Na moje veliko navdušenje se je izkazalo, da je doma iz ene najbolj oddaljenih vasi v Masai Mari in da je po rodu iz plemena Masaji. In prav tam, v tej stari plemenski skupnosti, ki me je že takrat zelo lepo sprejela, se je zapečatila moja kenijska usoda. Že takrat sem zasnovala načrt, da se bom kmalu vrnila in zgradila kamp za popotnike,« pripoveduje Nevenka Lepenik, za katero so neskončne savane z Masaji, ki tam živijo, še vedno nekaj najlepšega. Ljubezen sredi divjine. Klic Afrike je bil nato vse močnejši. »Z Romanom, s katerim sva bila takrat le dobra prijatelja, sva pred približno desetimi leti priletela v Kenijo z enosmerno vozovnico. Na letališču sta naju pričakala masajska odprava in terensko vozilo in mahnili smo jo v Masai Maro. Zaradi dežja in izredno slabih cest smo prispeli v trdi noči. Med zvoke divjine in v temno kočo, polno belih nasmehov. V vasici Mara Rianta sva nato preživela najlepših šest mesecev najinega življenja. Sredi divjine, brez elektrike, tekoče vode in telefona namreč življenje teče povsem drugače. To so bile za naju neprecenljive učne ure bivanja v divjini, spoštovanja narave in ljudi.« Potem sta se preselila v Nairobi in ustanovila turistično agencijo Eyes On Africa Safaris, odločena, da si bosta uredila življenje v tej prostrani deželi. Več v Jani, 29.marec 2011