Čeprav so številne kemikalije, ki povzročajo motnje v delovanju endokrinega sistema, že dolgo v okolju, smo zaradi njih zaskrbljeni šele v zadnjih letih, ko so ugotovili spremembe spolnih značilnosti rib, povezane s kemikalijami in hormoni v odpadnih vodah. Razlog za zaskrbljenost je seveda utemeljen, opozorila o katastrofalnem vplivu hormonskih motilcev na moškost pa so po mnenju znanstvenikov kljub vsemu preveliko zganjanje panike.
Koncentracije, ki smo jim izpostavljeni v vsakdanjem življenju, so menda tako majhne, da po doslej znanih podatkih zanesljivo ne morejo povzročiti hujših posledic. »Pri poskusih na živalih so ugotovili, da lahko hormonski motilci (kemikalije) vplivajo na delovanje spolnega sistema ali celo celotnega endokrinega sistema. Seveda pa je šlo pri tem za veliko večje odmerke, ki so jih vbrizgali neposredno v telo živali. Kako bi to vplivalo na človeka, ne vemo, ker teh poskusov ne moremo izvesti, razen redko, ko so bili ljudje zaradi ekoloških nesreč ali neodgovorne uporabe kemikalij izpostavljeni visokim koncentracijam teh. Tako je bilo npr. ob eksploziji v kemični tovarni v Sevesu na južnem Tirolskem pred tridesetimi leti. Pred kratkim so bili objavljeni rezultati raziskave, ki so pokazali, da imajo danes moški, ki so se rodili prav ob eksploziji in so bili izpostavljeni veliki količini dioksinov, manj semenčic,« pravi prof. Gregor Majdič.
Kemikalije so povsod okoli nas in prav gotovo je žalostno spoznanje, da lahko glede tega zase res zelo malo naredimo. Vsekakor pa je treba biti previden. Človeški hormonski sistem je popoln, v stalnem ravnovesju in zelo natančno urejen, poudarja prof. Gregor Majdič. Se tega premalo zavedamo? Smo do njega preveč površni, ga prepogosto napadamo z različnimi nesmiselnimi posegi?
Hormoni iz kontracepcijskih tablet onesnažujejo reke. »Če dodamo v telo hormone, je to velik problem.
Več v Jani št. 16, 19.4.2011
Tudi kontracepcijske tabletke so hormonski motilec!
Prof. dr. Gregor Majdič je izredni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Ljubljani in izredni profesor za fiziologijo na Medicinski fakulteti v Mariboru. Je znanstvenik, ki s svojo skupino proučuje, kako na razvoj možganov in nastanek razlik med spoloma vplivajo geni in kako hormoni, raziskuje pa tudi še eno področje – ki ga je začelo zanimati že med doktorskim študijem v Edinburgu, kjer je delal z enim največjih strokovnjakov za to področje, dr. Richardom Sharpom – področje tako imenovanih hormonskih motilcev. Ena od snovi, ki so jo pred kratkim proučevali, je zelo razširjen pesticid atrazin, lotili pa so se tudi raziskave o razvoju mod in predvsem o vplivu onesnaževalcev iz okolja (hormonskih in endokrinih motilcev) na razvoj spolnih organov.
