Obolevanje za rakom na dojkah, ki je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji, kljub vsemu napredku v medicini, znanosti in na vseh drugih področjih oziroma prav zaradi vsega tega še vedno strmo narašča! Statistični podatki slovenskega registra raka kažejo, da za rakom dojke še bolj kot drugje zbolevajo v zahodni Sloveniji, najbolj v osrednji ljubljanski in postojnski regiji, ter v zgornjegoriški regiji oziroma na Tolminskem. Je rak na dojkah povezan z zemljepisno lego in kako?
V onkologiji že dolgo ni več skrivnost, da je ogroženost z rakom tudi geografsko pogojena. Tako lahko v zadnjem registru raka razberemo, da je ogroženost z rakom na dojkah večja v zahodni Sloveniji, ogroženost z želodčnim rakom pa na vzhodu. Moške iz Kočevja in okolice najbolj ogroža pljučni rak, v severovzhodnem, vinorodnem predelu Slovenije pa je več raka glave in vratu.
Precej bode v oči predvsem razlika v številu žensk, ki so obolele za rakom dojke v različnih predelih Slovenije. Tako jih bilo v upravni enoti Ormož »le« od 63 do 83 (na 100.000 žensk), v preostali vzhodni Sloveniji pa ponekod od 84 do 119 in v drugem delu od 120 do 159. V treh bolj zahodnih upravnih enotah, in sicer v ljubljanski, postojnski in tolminski, pa je za rakom na dojkah zbolelo od 160 do 199 žensk! Nikjer na zahodu se pojavnost raka dojke ne spusti pod 120, le logaška občina se v registru vidi kot oaza, saj tam oboli od 84 do 119 žensk. Takšno povprečje je na vzhodu v približno 15 upravnih enotah.
Zaradi boljšega statusa več raka. Pravzaprav vzrok za to niso kakšne skrivnostne zemeljske silnice, ki bi vplivale na obolevanje za različnimi boleznimi, ampak je to posledica sloga življenja. »Rak dojk je davek civilizaciji, ki ga ženske plačujemo, ker bolje živimo. Obolevanje za rakom na dojkah je večje v tistih delih Slovenije, kjer je višji družbeno-ekonomski status. Zaradi višjega statusa so deklice prej zrele in prej dobijo menstruacijo ter ženske pozneje prihajajo v menopavzo. Ženske v zahodnem delu države tudi niso tako zgarane kot nekje v Prekmurju, pozneje se odločajo za otroka in imajo manj otrok, več je tudi nezdravih razvad, razen hrane,« nam je razložila Mojca Senčar, predsednica slovenskega združenja Europa Donna.
Za božjo voljo, pojdite na mamografijo! Pomemben, pravzaprav glavni dejavnik, ki vpliva na večje obolevanje za vsemi vrstami raka, torej tudi na dojkah, je staranje prebivalstva, a na to ne moremo toliko vplivati kot na življenjske navade. »Zato se v združenju Europa Donna tako zavzemamo, da bi si – za božjo voljo – ženske, sploh v teh okoliščinah, redno pregledovale dojke in po 50. letu starosti na dve leti hodile na mamografijo, če jim država to plača,« opozarja Mojca Senčar.
Tekst: TINA HORVAT, tina.horvat@delo-revije.si
Več v Jani št. 20, 17. maja 2011
