Rennie Gibbs je stara petnajst let in obtožena umora svojega nerojenega otroka. Če bo obsojena, jo po zakonih države Misisipi čaka dosmrtna ječa. Rennie je namreč odvisna od kokaina. Ko je pri 36 tednih nosečnosti rodila mrtvega otroka, so jo aretirali na podlagi obtožbe, da ga je s tem, ker med nosečnostjo ni nehala jemati drog, kruto umorila. Po zakonih iste države lahko ženska kadarkoli namerno naredi splav. Tudi dokazov, da je kokain povzročil smrt otroka, ni. Kljub temu ji sodijo.
Rennie Gibbs je prva ženska v Misisipiju, ki so jo obtožili umora še nerojenega otroka, še zdaleč pa ni edina v Združenih državah. Primere, ko iz nosečnic poskušajo narediti kriminalce, štejejo že v stotinah. Organizacija National Advocates For Pregnant Women(NAPW) poroča o ženskah, ki so obtožene ali zaprte zaradi spontanega splava ali ker je otrok umrl kmalu po rojstvu, o ženskah, zaprtih zaradi zlorabe otroka, ko ta še rojen ni, in o takih, ki so jih po ukazu sodišča hospitalizirali ali jim celo naredili carski rez, ker so »ogrožale nerojenega otroka«.
Sprevrženi zakoni
Absurdno je, da so bili zakoni za zaščito zarodka, na podlagi katerih nosečnice čedalje bolj sistematično kriminalizirajo, napisani prav za njihovo zaščito. Luč sveta so uzrli v zadnjih letih kot odgovor na nasilje nad nosečnicami, da bi jih zaščitili pred nasilnimi partnerji in da bi pravično kaznovali najbolj brutalne napadalce. Tako imenovani »zarodkomor« (feticide) je kot kazenska kategorija na mestu takrat, ko ženska izgubi otroka na primer zato, ker jo je nekdo brutalno pretepel. Prej bi bil ta obtožen le hude telesne poškodbe, zdaj odgovarja tudi za umor nerojenega otroka. Tovrstne zakone je sprejelo najmanj 38 zveznih držav, 21 jih kot »osebo« obravnava že oplojeno jajčece takoj po spočetju. Zdaj pa skrajneži prav te zakone obračajo proti ženskam samim in jih s tem ropajo osnovnih človekovih pravic. »Vse zadeve, ki jih zasledujemo, temeljijo na zakonih, ki se jih da spervertirati tako zelo, da bolj ščitijo zarodek kot žensko, ki ga nosi, in jo dobesedno razčlovečijo ter spremenijo v posodo za otroka. Večinoma preganjajo odvisnice, ki zaradi nosečnosti pač niso čudežno ozdravljene, se pa tudi dogaja, da je umora obtožena ženska, ki se je spotaknila in padla,« opozarjajo v NAPW. V Južni Karolini so tako po omenjenih zakonih sodili samo enemu moškemu, pa še ta je bil oproščen, in kar 300 ženskam. Ko se enkrat sproži tak plaz, bi ženskam lahko začeli soditi za vse, kar bi lahko med nosečnostjo storile ali česar ne bi in bi morebiti lahko škodilo otroku. Če malo karikiramo, bi lahko bile obsojene, ker ne pojedo dovolj zelenjave, ker so popile skodelico prave kave ali ker se med nosečnostjo ukvarjajo s tekom. V ZDA namreč tako imenovani aktivisti pro-life (aktivisti za prepoved splava) mrzlično lobirajo, da bi se ne samo zarodek, ampak že tudi oplojeno jajčece jemalo kot posebno bitje, ločeno od matere, ki ga nosi. Ženska in njeno telo tako postajata le posoda brez pravic.
Namerni splav dovoljen, spontani ne?
Kot smo pri deželi nasprotij že navajeni, na sodobni lov na čarovnice vse prepogosto nima nobenega vpliva dejstvo, da je namerni splav v ZDA dovoljen. Od odločitve vrhovnega sodišča iz leta 1973 je to temeljna človekova pravica vsake ženske. Kljub srditim napadom skrajnih desničarjev to za zdaj tudi ostaja. A čedalje bolj načeta od različnih omejitev, predpisov in nedostopnosti se sprevrača v prazno črko na papirju.
Več v tiskani izdaji revije Jana, 12. 7. 2011
