Kriza je tu. Stvari nikoli (ali pa vsaj še dolgo) ne bodo več, kakršne so bile. Vse več je brezposelnih, nezaščitenih, premalo plačanih in revnih. Odgovor politike je – zategnimo pasove, zmanjšajmo pravice in rešimo obstoječi sistem. A čedalje več ljudi se sprašuje, kaj z vsemi temi odpovedmi rešujemo. Banke in finančni sektor, s tem pa državo, nam odgovarjajo. Kje so tu ljudje, navadni državljani, več kot 90 odstotkov tistih, ki voli in plačuje davke? Kje v svojih načrtih izhoda iz krize politiki rešujejo njih? Kaj in predvsem kdaj bodo od tega imeli kaj tisti, ki niso v vrhu politične in gospodarske elite? Življenje v potrošniškem udobju in ugodju je že pred krizo za večino bila le iluzija, po kateri so hrepeneli, medtem ko so se trudili plačati položnice in pravočasno poravnati kredite. Eksotične počitnice, nov televizor in sem ter tja kakšen dražji kos obleke so že prej za veliko večino pomenili luksuz, zdaj pa o njih niti premišljajo več ne. Zdaj je vprašanje, ali bomo še imeli streho nad glavo in nekaj za v lonec. Ali bomo še nastrgali denar za šolske učbenike in kaj sploh nam bo še zagotovila zdravstvena oskrba? Tu pa družbena gibanja po svetu postavljajo svoja vprašanja in zahteve: zakaj bi ljudje plačevali za napake bank, in če že zategujemo pasove, zakaj jih ne bi za drugačno, bolj pravično prihodnost?
15o
V Sloveniji so se gibanja, ki se bojujejo za drugačno družbo, združila pod imenom 15o. Zasedba je pisana, prepričanje pa eno samo – čas je za spremembe, čas je za pravico! Na facebooku deluje odprta skupina, ki se ji lahko pridruži vsak, našli pa jo boste pod imenom Revolucija 15o. Dr. Andrej Kurnik, predavatelj na Fakulteti za družbene vede in eden javnosti najbolj poznanih aktivistov, pojasnjuje zahteve združenih gibanj: »Na 15o kot globalni dan akcij sta pozvali gibanji Acampadas in Resnična demokracija zdaj, ki sta izbruhnila 15. maja v Španiji. Ta gibanja so se navdihovala iz arabskih vstaj, kjer so si ljudje prav tako prilastili javne trge v protestu proti ekonomskemu izkoriščanju in političnemu zatiranju. Družbena sestava teh gibanj so predvsem mladi brez perspektive, prekerni (zaposleni na način, ki jim ne zagotavlja nobene dolgoročnosti in zaščite) in brezposelni, ki jih je trenutna kriza še posebej prizadela. V Evropi se trenutno spopadamo s tako imenovano krizo suverenega dolga, ki ni nič drugega kot poskus zaščite interesov bank in drugih finančnih institucij, ki naj bi jim podredili vsa področja naših življenj. Zato je velik poudarek mobilizacije 15o proti politiki zategovanja pasov, za pravico navadnih ljudi do bankrota, brezpogojen zagotovljen dohodek, nov katalog socialnih pravic in nov sistem družbene blaginje, v kateri bodo potrebe, kot so izobraževanje, stanovanje, komunikacija, znanje itd., pravica in ne surovina za bogatenje bank in drugih finančnih institucij.« Povezana gibanja zahtevajo tudi drugačno demokracijo, tako, kjer bi sodelovali vsi, brez izvoljenih predstavnikov. Prepričani so, da politična elita, kakor smo jo volili doslej, dela le za blagostanje peščice, 99 odstotkov svojih državljanov pa ignorira in nanje prelaga breme lastnih napak. Zato zanje volitve niso pravi odgovor. Zavzemajo se, da bi vsi odločali o vsem, kar nas dotika, da bi se vsakič znova in vsakič sproti slišal glas ljudstva, glas tistih 99 odstotkov, ki so zdaj v državi nemi.
To ni revolucija
Nihče, pa niti gibanja, ki proteste prirpavljajo, ne govori o revoluciji in popolnih prevratih. Med pisano množico, ki po svetu izraža svoje nezadovoljstvo, je težko najti »voditelje«, saj ni enega samega obraza, ki bi poenotil vse. Protestirajo tajnice, vozniki tovornjakov, zaposleni v bankah, podjetniki, javni uslužbenci, mladi, stari, ljudje vseh ras in verskih prepričanj. Protestirajo revni in tisti, ki imajo vsega dovolj, a si želijo bolj pravičnega sveta. Vsi verjamejo v demokracijo, a ne več takšno, ki vozi po različnih tirih za različne družbene sloje. Dr. Andrej Fištravec razpoloženje povzema tako: »Vprašanje izhoda iz vedno bolj krivičnega in neperspektivnega urejanja družbenih odnosov je vprašanje, kako zgraditi družbo resničnega socializma, ne takega kot mu je ime umazala zgodovina. To je družbene ureditve, v izhodišču katere ne bo več samoumevno stala nedotakljiva zasebna lastnina.« Aktivisti pa dodajajo, da se bodo borili za pravice, ki smo jih že imeli, in za nove, ki nam pripadajo. Ne le za brezplačno šolstvo, zdravstvo in bolj socialno državo, ampak tudi za pravično razdelitev bogastva in človeka dostojno življenje za vsakogar. Na vse nas pa apelirajo – če se strinjate vsaj s katero od zahtev gibanja 15o, če ste nezadovoljni in če verjamete, da zmoremo bolje in drugače, to pokažite 15. oktobra na mirnem shodu na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Več v tiskani izdaji revije Jana. št.41
