Vesna Rugelj je vodja stavkovnega odbora medicinskih sester z intenzivnih terapij, ki so v četrtek začele stavkati. A pridne in srčne delavke, ki z zdravniki hitro in vešče rešujejo življenja na sedmih intenzivnih oddelkih ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra, ne stavkajo zaradi šestdnevnega delovnega tedna in še dodatnih obveznih nadur ter dežurstev, kar diši po izkoriščanju, zaradi vedno hujše preobremenjenosti ali zaradi prenizkih plač. Njihov osnovni razlog je, da se tri leta po stavki, s katero so dosegli, da se njihovo delo vrednoti glede na zahtevnost in ne glede na izobrazbo, počutijo izigrane in ogoljufane. Koliko bodo zaradi neverjetne in predvsem neživljenjske kolobocije zakonov in direktiv oškodovani bolniki? Vesna Rugelj trdi, da dolgoročno prav gotovo.
Zdravstvo je tako kot vse skupaj v hudi krizi. Kako to občutite medicinske sestre?
Zelo. Naš zaposlitveni status je poponoma neurejen, poleg tega smo vedno bolj obremenjene z delom. Ne samo zaradi krize, tudi sicer je vse več bolnikov, ki prihajajo s težjimi obolenji, in to je za nas, medicinske sestre, zelo obremenilno psihično in fizično. Vse več ljudi nima urejenega zavarovanja in k zdravniku pridejo šele, ko so že res težko bolni, mnogi so nekako negativno naravnani do nas, so neprijazni in nestrpni, saj so čakalne dobe vse daljše. Po eni strani medicinske sestre nimamo rešenega svojega položaja, po drugi pa občutimo neurejene razmere, v kakršnih živimo ljudje.
V četrtek se je torej začela stavka, saj imajo srednje medicinske sestre občutek, da so jih pred nekaj leti milo rečeno nategnili, ko so jim obljubili plačilo za opravljeno delo in ne glede na izobrazbo, sedaj pa se tega ne držijo več ...
Ja, natančno tako. Pred tremi leti, ko so se srednje sestre uprle temu, da so za isto delo manj plačane od diplomiranih, smo naredili kompromis in popustili, saj so nam obljubili (in tudi izdali) kombinirane pogodbe o zaposlitvi, in sicer so za 80 odstotkov dela plačane kot diplomirane sestre, za drugih 20 odstotkov imajo plačo srednje sestre. Potem se je zgodil upravni nadzor ministrstva za zdravje, ki je ugotovilo, da so bile pogodbe, čeprav je ob dogovarjanju z njimi soglašalo tako ministrstvo za zdravje kot ministrstvo za javno upravo, nelegitimne. Razlog za to nelegitimnost je bil, da zapisnik tega sestanka ni bil objavljen v Uradnem listu. To je vsaj njihova uradna razlaga. Zato so določili, da mora UKC te srednje sestre prerazporediti nazaj na delovna mesta srednjih sester.
Pa se srednjim sestram nikakor ne da zagotoviti enakega plačila za enako delo, od sedaj pa zaposlovati samo diplomirane?
To smo si tudi mi želeli, a se ni dalo. Njihov predlog za nove pogodbe, ki so jih ponudili srednjim sestram, je za izkušene sestre v osnovi v osnovni plači za 250 evrov nižji, seveda to v izplačilu pomeni tudi do 500 evrov. Sicer je njihov predlog samo za 34 evrov bruto višji od plače, ki jo tako ali tako dobi srednja medicinska sestra. A v teh 34 evrih, ki bi jih dobivale srednje sestre na intenzivnih oddelkih, so tudi vse odgovornosti, kot če bi bile diplomirane sestre, čeprav imajo samo srednjo izobrazbo. Razlika med njima je 470 evrov pri osnovni plači.
Koliko pa znaša plača srednje in koliko plača diplomirane sestre na teh oddelkih?
Osnovna plača srednje sestre z intenzivnega oddelka po trenutni, za nas veljavni pogodbi o zaposlitvi, z 20 leti delovne dobe in s sedmimi napredovanji, znaša 1658 evrov bruto, kar ji prinese do 1400 neto z vsemi nadurami in dodatki vred, seveda če opravi veliko, tudi deset in več nočnih izmen v enem mesecu. Po novih pogodbah o zaposlitvi bi bila ta plača od 100 do 500 evrov bruto nižja, odvisno od delovne dobe in števila nadur.
Koliko mora medicinska sestra na intenzivnem oddelku delati za takšno plačo? Kakšen je njen delovni teden?
Te sestre delajo v treh izmenah po sedem oziroma ponoči deset ur šest dni na teden. Sobote so vse delovne, če hočejo imeti prosto, si morajo vzeti dopust. Na intenzivnih enotah imajo poleg tega tudi po 50 do 70 obveznih nadur, ki so sicer plačane.
Več v Jani št. 44, 8. 11. 2011
Tekst: TINA HORVAT, tina.horvat@delo-revije.si; foto: ŠIMEN ZUPANČIČ