Ah, še eden v vrsti čudežev, sem skomignila z rameni, ko sem prvič slišala o semenih čije. Pa ne da bi dvomila o dobrih učinkih omega-3 maščobnih kislin, ki so jih semena polna, ali o tem, da vsebujejo dvakrat več beljakovin od katerihkoli drugih semen ali žit, dvakrat toliko kalija kot banane, trikrat več antioksidantov kot jagodičevje, petkrat več kalcija kot mleko in trikrat več železa kot špinača. Dvomila sem, da je pozitivni učinek uživanja semen tako pozitiven pri diabetesu, kot je pozneje potrdilo pričevanje očeta; še bolj sem dvomila, da so mala, neugledna semena tako okusna, da si jih želijo otroci. Napaka! Čokoladni puding iz teh semen je najljubša domača sladica ta hip, jaz pa se ob mlaskanju zdrave dobrote zanašam na obljubo, da se zaradi nje ne bom zredila!
»Kljub temu da semena izvirajo iz Srednje in Južne Amerike, jih danes največ pridelajo v Avstraliji, sledijo ji Mehika, Bolivija, Gvatemala, Ekvador in Argentina. Naša semena čije so iz Peruja, kjer so jih pridelovali že pred tisoč leti, rastejo na nadmorski višini 2.000–2.500 metrov, s čimer se še poveča njihova hranilna vrednost – torej imajo več antioksidantov,« me je poučila Tjaša Pavček, ki je mala semena, polna koristnih snovi, pripeljala v Slovenijo. »S sestro, s katero imava podjetje, sva čijo odkrili na sejmu Biofach, kjer nama je dobavitelj, pri katerem nabavljava orehovo in konopljino olje ter presne namaze, dal vzorčno vrečko čije. Povedal nama je, da dokazano znižuje holesterol, visok krvni pritisk, ima ogromno omega-3 ter da je v Angliji pravi prodajni hit.« Zaradi vsebnosti koristnih sestavin, seveda, ki so jih poznala že stara ljudstva.odkrili na sejmu Biofach, kjer nama je dobavitelj, pri katerem nabavljava orehovo in konopljino olje ter presne namaze, dal vzorčno vrečko čije. Povedal nama je, da dokazano znižuje holesterol, visok krvni pritisk, ima ogromno omega-3 ter da je v Angliji pravi prodajni hit.« Zaradi vsebnosti koristnih sestavin, seveda, ki so jih poznala že stara ljudstva.
Azteki in Maji. Semena čije (Salvia hispanica L.) so bila za Azteke in Maje eden glavnih virov rastlinske hrane skupaj s koruzo, fižolom in amarantom že 3500 let pr. n. š. Iz njih so tudi stiskali olje, ga uporabljali za osnovo barv za telesne poslikave, pa tudi v medicinske namene: za zdravljenje bolečin v sklepih ter za spodbujanje nastanka sline. Po prihodu španskih konkvistadorjev je bila chia prepovedana, saj so jo uporabljali tudi v verskih ritualih in kot napitek za moč pred odhodom v boj (v kozarec vode damo dve veliki žlici semen čije, dodamo sok limone in žlico agavinega sirupa, počakamo deset minut, da se čija napne, in spijemo), toda semena so preživela zablode osvajalcev tujih ozemelj. Še vedno velja, da povečujejo fizično vzdržljivost in krepijo človekovo zdravje.
Bogata sestava. Semena čije vsebujejo neverjetno veliko omega-3 maščobnih kislin, ki so pomembne za delovanje krvožilnega sistema, preprečujejo nastajanje krvnih strdkov in so sestavina vseh celičnih membran, na delovanju katerih temeljijo tako rekoč vsi živčni, gibalni in miselni procesi.
Semena nase vežejo vodo in podvojijo prvotno prostornino, a to ni najpomembnejše: namočena semena čije olajšajo prehod druge hrane skozi prebavila, pomagajo pa tudi pri uravnavanju elektrolitskega ravnotežja v telesu in našim celicam dovajajo prepotrebno tekočino. Spodbujajo in lajšajo prebavo, absorpcija hranil v črevesju pa se poveča. Uživanje čije se povezuje tudi z izgubo odvečne telesne teže, saj pospešujejo absorbcijo in razgradnjo maščob, dajejo pa tudi dolgotrajen občutek sitosti in imajo nizek glikemični indeks. Raziskave so pokazale, da celo izboljšajo stanje pri sladkorni bolezni tipa 2. V obsežni študiji na univerzi v Torontu je profesor endrokrinologije in nutricističnih znanosti raziskoval dolgoročne vplive uporabe čije pri sladkornih bolnikih. Izsledki so pokazali, da čija pripomore k uravnavanju sladkorja v krvi, zniža previsok krvni tlak in zmanjša dovzetnost bolnikov za infekcije. Povezana je še s preventivnim delovanjem proti rakavim obolenjem, izboljša lase in kožo, zmanjšuje nastanek slabega holesterola v krvi, preprečuje visok krvni tlak in nastanek krvnih strdkov ter lajša težave pri menopavzi in menstrualne težave.
Več v Jani št. 45
Tekst: MIŠA ČERMAK, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ
