Boštjan Noč že peto leto predseduje Čebelarski zvezi Slovenije z veliko željo po razvoju slovenskega čebelarstva. Izkušenj in znanja ima kot eden večjih čebelarjev pri nas dovolj. V občini Žirovnica, kjer se je rodil eden največjih svetovnih čebelarjev Anton Janša, z ljubeznijo čebelari s pomočjo družine že kot tretja generacija. Obenem opominja na vse nepravilnosti, ki ogrožajo čebelo, od katere je odvisna vsaka tretja žlica hrane. Pred nedavnim je z akcijo Tradicionalni slovenski zajtrk po šolah opozoril, zakaj je tako zelo pomembno kupovati lokalno pridelano hrano. Pred nedavnim ste opozorili, da je v Sloveniji rek »kupujte domače, slovensko« še vedno tabu. Zakaj? Slovenci še od časov nekdanje Jugoslavije, ko smo hodili po hrano čez mejo, verjamemo, da je vse, kar je iz tujine, boljše. A to ni res. Še vedno si težko priznamo, da je slovenska hrana dobra, celo boljša. »Kupujte slovensko« si nihče ne upa povedati naglas, razen pridelovalcev hrane, ker EU v zakonodaji omejuje in prepoveduje oglaševanje porekla hrane, torej tudi slovenskega. Promocija porekla hrane ni dovoljena, denimo slovensko meso, slovenski med in podobno, razen pri geografskih označbah, teh pa je za zdaj malo. Ni dovoljeno javno poudariti, da je hrana slovenska, ker je to nelojalna konkurenca. Zato nihče uradno ne reče, naj ljudje vendar kupujejo domače, lokalno, v Sloveniji pridelano. Čeprav je to rešitev za vse nas. Prepričan sem, da če bi nam na mizi ponudili hrano, pridelano v različnih državah, bi ugotovili, da je najokusnejša slovenska. Tudi Nemci, denimo, večinoma kupujejo nemške blagovne znamke in s tem krepijo domače gospodarstvo. Katerih prednosti lokalno pridelane hrane se še vedno premalo zavedamo? V Sloveniji pridelana hrana je bolj sveža. Sveža hrana pa ima boljšo kakovost. Pri kupovanju lokalno pridelane hrane ni daljšega prevoza in distribucije, kar poleg vsega podraži hrano in obenem onesnažuje okolje. Slovenija je še vedno zelo zelena dežela, imamo veliko zelenih površin in pri nas kmetje še vedno gojijo hrano le v manjših količinah. Nimamo monokultur. Tisto, kar je manjše, je ponavadi kakovostnejše, kar velja tudi za pridelavo hrane. Naši kmetje še vedno v večini kmetujejo z dušo in to se zagotovo pozna pri kakovosti hrane in vsebnosti koristnih učinkovin. Toda domača hrana je dražja. Ne. Če kupimo lokalno pridelano hrano, smo kupili hrano boljše kakovosti, to pomeni manjšo porabo in odpadek. Če bi vse to upoštevali, potem slovenska hrana sploh ni dražja. Ne moremo le primerjati enega kilograma živila s kilogramom živila drugega porekla, temveč kaj s tem dobimo, koliko hranilnih snovi vsebuje in koliko smo s tem naredili za čistejše okolje. S tradicionalnim slovenskim zajtrkom v šolah ste opozorili na vzroke za alergije otrok. Otrokom v šolah in učiteljem smo hoteli predstaviti, da hrana ne zraste na trgovskih policah ter da je treba uživati lokalno pridelano hrano, ki je bolj sveža in kakovostnejša. Da je lokalno pridelana hrana za nas primernejša tudi zaradi vse pogostejših alergij na hrano. Teh nekoč, ko so ljudje jedli večinoma domačo hrano, ni bilo. Zakaj? Slovenski kmetijski pridelki pa tudi med so za Slovenca primernejši, ker je človek navajen na pri nas rastoče rastline, manj pa na tiste, ki zrasejo na tujem. Zakaj je že precej slovenskih otrok alergičnih na olupke jabolk? Ker vse več jedo banane in drugo eksotično sadje ter so že izgubili naravno odpornost in navajenost telesa na jabolka. Zato otroci postajajo vse bolj alergični celo na domačo hrano, kar je zelo narobe. S tem zajtrkom smo hkrati pokazali, kako zelo pomembno je za Slovence povezovanje in sodelovanje, kar nam je uspelo v tej akciji. Pri tem večkrat opominjate, da moramo povečati premajhno samooskrbo. Se lahko res kmalu zgodi, da bomo imeli police v trgovskih centrih prazne? Da, vsekakor. Marsikatere hrane lahko po svetu preprosto zmanjka. Ko jo bo začelo zmanjkovati državam pridelovalkam, je ne bodo več dale na trg in mi je ne bomo mogli več uvoziti. Torej bodo pri tako majhni samooskrbi police prazne. Na to nas opozarja več dogodkov. Lani se je prvič zgodilo, da Rusija ni izvozila niti kilograma pšenice v vsem letu. Zaradi suše je niso imeli dovolj. Tudi v Franciji, kjer je največje vinsko območje, trta zaradi klimatskih spremembe ne uspeva več, to pomeni, da bodo izvažali vse manj vina. Vinska industrija se je že preselila v Anglijo. Ker se ta krog zaradi klimatskih sprememb hitro vrti, postaja trg hrane problematičen. Če je ne bomo pridelali doma, nam je med krizo nihče ne bo solidarno dal, ampak kvečjemu prodal po zelo visokih cenah. A ko je ne bo imel več dovolj za izvoz, bo najprej nahranil svoje državljane. Tega se premalo zavedamo. Več v Jani, 29.11.2011