asnina kalvarija se je začela, ko je pred osmimi leti zbolela in so ji v bolnišnici povedali, da ji ne morejo pomagati. »Nato sem začela iskati alternativne poti do ozdravitve in vsak od alternativcev je vlekel na svoj mlin. Na poti do ozdravitve sem se ločila, umrlo mi je nekaj prijateljev, nekaj jih je skoraj umrlo, a so nekako preživeli. Prali so nam možgane s prekomernim zastraševanjem in tem, da so vodje teh skupin edini rešitelj vseh tegob. S spolno zlorabo pa so svoje sledilce še bolj vezali nase, seveda predvsem ženske, ki so zaradi čustvene navezave težko odšle.« S skrajnimi močmi je zapustila najprej eno skupino, se priključila drugi, ki jo je zapustila še teže.
Molzenje denarja. Jasna je bolehala od malega, velikokrat je imela pljučnice, alergije, kožne bolezni in velikokrat je bila pri zdravnikih. Težave so se ponavljale, vzrokov medicina ni našla, trajnih rešitev ni bilo. »Iskala sem podatke o povezanosti bolezni, recimo pljuč in kože, a ker mi medicina ni znala pomagati, sem poiskala alternativno pomoč. »Začela sem z masažami in obiski dveh bioenergetikov, poiskala sem pomoč psihoterapevta, ker sem mislila, da so lahko v ozadju psihične težave, pravzaprav sem tavala. Izboljšanje je bilo začasno, simptomi so ostajali.« Začela je premišljati, da bi bilo dobro spremeniti prehrano, opuščala je meso, v tistem obdobju jo je znanka povabila na seminar o zdravi prehrani. »Neki gospod je predaval o veganski prehrani in meni se je zdelo predavanje zelo dobro.« Šele pozneje je ugotovila, da je šlo za člane kluba. »Nisem si niti mislila, da obstajajo klubi, v katerih bi se ljudje združevali na osnovi prehrane. Šla sem še na njegova druga predavanja: kako ni treba k zdravniku, če zboliš, kako si, recimo, znižaš vročino naravno, ublažiš bolečine – vse to je bilo staro znanje naših babic, z vsem sem se strinjala.« Predavatelj, sicer tujec, ki je obvladal refleksno masažo stopal, je učil veliko stvari. In seveda je veliko računal, za vsako predavanje od 200 do 250 evrov. »Nekateri so bili na istem seminarju tudi devetkrat – kot da si ponavljal prvi razred.« Mnogi so se naročali na masažo, ki je stala 75 evrov, Jasna ne. Seminarje je redno obiskovalo okrog štirideset ljudi, v osemnajstih letih, kar je deloval v Sloveniji, so se stkala prijateljstva. Jasna je, ko je skupino zapustila, izračunala, da je terapevt zaslužil neobdavčenih pol milijona evrov. Šele veliko pozneje, ko so se pokazale posledice tega učenja, je reagirala.
Predavatelj, sicer tujec, ki je obvladal refleksno masažo stopal, je učil veliko stvari. In seveda je veliko računal, za vsako predavanje od 200 do 250 evrov. »Nekateri so bili na istem seminarju tudi devetkrat – kot da si ponavljal prvi razred.« Mnogi so se naročali na masažo, ki je stala 75 evrov, Jasna ne. Seminarje je redno obiskovalo okrog štirideset ljudi, v osemnajstih letih, kar je deloval v Sloveniji, so se stkala prijateljstva. Jasna je, ko je skupino zapustila, izračunala, da je terapevt zaslužil neobdavčenih pol milijona evrov. Šele veliko pozneje, ko so se pokazale posledice tega učenja, je reagirala.
Smrt otroka. »Predavatelj je očitno zaznal tržno nišo – izmišljeval si je dodatno izobraževanje za še več denarja,« razmišlja Jasna in dodaja, da je terapevt slušatelje učil tudi umetnosti odnosov. »Učinki seminarjev so bili depresija, apatija, vdanost v usodo, ločitev. Nisem imela več prijateljev, ker sem sledila klubskim idejam o hrani, odnosih, razmišljanjih – skupina me je prevzela, vezana sem bila s subtilnimi besedami, češ mi, ki hodimo na seminarje, bomo zdravi, drugi ne.« Čista manipulacija, se zaveda. »Zdravje seveda pomeni življenje, vsi si ga želimo.« A to ni bilo najhuje, kar se ji je v petih letih »klubskega« življenja zgodilo, in res je, pravi, da ni bilo samo hudo, kajti v skupini se je počutila sprejeto in zaželeno. Terapevt, šarmanten in zapeljiv gospod skoraj šestdesetih, je seveda zagovarjal poligamne odnose, imel je svojo »uradno ženo«, s katero je živel v tujini, a tudi vsaka vodja v kateremkoli klubu po svetu (ima jih kar nekaj), je bila njegova »partnerka« enkrat na mesec – tisti čas, ko je predaval v klubu. »Tudi Julij Cezar je imel odnose z generali, zato da jih je navezal nase – no, sama nisem bila med njegovimi priležnicami. V klubu je bilo pet parov poročenih – mož ni hotel hoditi, ker je želel jesti meso – v petih letih smo se vsi ločili. Šlo je za pranje možganov: terapevt je razlagal, da so spolni odnosi z nekom, ki je meso, škodljivi. Ko sem to poslušala nekaj let, sem se že poslovno težko približala mesojedemu človeku kaj šele, da bi bila intimna s partnerjem. Mož mi je šel na živce, nisem ga prenašala, slabo sem se počutila, ločila sem se, vsi smo se. Zdaj vem, da je to neumno. A to ni bilo najhuje in ne razlog, da sem našla moč, da sem odšla iz skupine.«
Več v Jani št. 49
Tekst: MIŠA ČERMAK