Če je v vas kanec snoba, vam to ime pomeni Armanijevo uro iz črne keramike, ki se, trdi proizvajalec »prilega tako k Armanijevim poslovnim oblekam kot k športnim oblačilom«. Ampak ne, tale AR1429 se ne prilega prav k ničemur in povzroča same težave. Oh, pa severni in južni sij. Velika je skoraj štirikrat toliko kot Zemlja in je v vesolje poslala oblak plazme, ki je Zemljo sicer večinoma zgrešil, a je vendarle povzročil nekaj težav. Kar je slaba novica, še slabša pa je to, da AR1429 še ne namerava odnehati. Še malo ne.
Astronomi pravijo, da ima Sonce enajstletne cikluse, v katerih njegova aktivnost raste in upada. Trenutno smo v 24. ciklusu (ki se je začel 8. januarja 2008), štejejo pa jih od leta 1755, ko so začeli zapisovati aktivnosti sončnih peg. Po obdobju mirovanja se zdaj aktivnost Sonca spet povečuje, vrhunec pa naj bi dosegla leta 2013. Nasa napoveduje, da bo takrat okrog 63 sončnih peg, a čeprav se sliši veliko, bo to pravzaprav eden mirnejših ciklusov Sonca, celo najmanj aktiven ciklus zadnjih stotih let.
Kar pa ne pomeni, da nam sončne pege ne bodo povzročale težav. Močni sončni vetrovi (tokovi nabitih delcev, na primer plazme), tudi če zgrešijo Zemljo, lahko povzročijo težave na satelitih, neposredni zadetek pa težave na zemeljskih komunikacijskih napravah lahko motijo tudi preskrbo z elektriko in ogrožajo astronavte na vesoljskih postajah. Znanstveniki sicer priznavajo, da ne morejo natančno napovedati, kako se bo Sonce obnašalo med tokratnim ciklusom, vendar pozivajo vlade, naj poskrbijo za varnost električne infrastrukture, da bi preprečili dogodke, podobne tistim, ki jih je povzročila spektakularna geomagnetna nevihta leta 1859. Pravijo ji Sončna super nevihta, razsajala pa je 1. in 2. septembra 1859. Po vsem svetu so videvali polarne sije, celo na Karibih, zlatokopi v ameriških Rocky Mountains pa so si začeli pripravljati zajtrk sredi noči, sij je bil namreč tako močan, da so mislili, da je že jutro. Na severovzhodu ZDA so ljudje poročali, da so pri svetlobi sija lahko brali časopis. Manj prijetno je bilo to, da so se sesuli telegrafski sistemi v Evropi in Severni Ameriki, nekaj operaterjev je celo stresla elektrika. Telegrafski stebri so se iskrili in telegrafski papir se je spontano vžigal. Nekateri telegrafi so še kar pošiljali in prejemali sporočila, čeprav so jih odklopili.
Več v Jani št. 11, 13.3.2012
