Iz Slovenije, kjer dogajanje spremljamo po medijih, je videti, kot da sta bankrot Grčije in izstop iz evroobmočja tik pred vrati. Kako se ob vsem tem počutite?
V resnici ni tako. Prepričana sem, da gre za veliko pretiravanje. Res je, da so velike razlike med dogajanjem v Atenah in na otokih, a poznam veliko ljudi v Atenah in tja hodimo na izlete s šolo, zato lahko absolutno zagotovim, da v Grčiji nikakor ni tako hudo, kot predstavljajo mediji.
Torej si ljudje ne pripravljajo zalog hrane in se ne obnašajo, kot da se pripravlja vojna?
Ne, takega obsedenega stanja zagotovo ni. Na Zakintosu, ki smo odvisni od pripeljane hrane, bi bili prvi, ki bi si delali zaloge, a jih ne. Ko so bile stavke in trajekti niso vozili, smo imeli malo več hrane v shrambah, zdaj pa živimo povsem normalno. Veste, o tem bankrotu se govori že dve leti in to vsak dan isto, zato se medijem skušam čim bolj izogniti. Tako nam perejo možgane in prepričana sem, da gre za en zelo velik blef. Vse skupaj se predstavlja, kot da bomo res že jutri bankrotirali, seveda se vsi, ki to počnejo, zavedajo, da tega ne bo. Vsi vedo, da če se to zgodi Grčiji, ji bodo verižno sledile tudi druge države, kar bi povzročilo samo še večjo nestabilnost EU. Sama verjamem, da bo Grčija ostala v evroobmočju.
Kaj se dogaja z denarjem v bankah? Menda ga množično dvigujejo z računov.
Ja, to je pa res, saj se vsi bojimo, da bo tam izgubil vrednost. Mi še nismo nič dvignili, sta pa tast in tašča, ki sta 35 let delala v Nemčiji, vse prihranke v strahu prenesla na račun v Nemčiji.
Ko sva pred dobrim letom dni nazadnje govorili, se vas kriza še ni osebno dotaknila. Kako je sedaj? Kako ste osebno in v vaši družini doživeli ukrepe?
Ker je moja družina od nekdaj živela zmerno in po svojih možnostih, smo vse skupaj manj občutili. Zame, ki sem v zasebnem sektorju, se finančno še vedno ni nič spremenilo in imam dela dovolj, možu Jorgosu, ki dela v javnem sektorju kot učitelj, se je mesečna plača znižala za 400 evrov, poleg tega je ob vse dodatke, recimo otroškega, pa ob regres in božičnico.
Kako sicer poteka življenje? Kje se kriza najbolj pozna oziroma kaj so najbolj oklestili?
Ne kaj, ampak koga so oklestili! Najbolj so oklestili preproste ljudi, nižji in srednji razred, tajkuni še vedno bogatijo, saj kupujejo zemljo, nepremičnine in podjetja za sramotno malo denarja. Navadni ljudje se morajo kar naenkrat znajti z manj kot minimalnimi plačami oziroma še huje, pri svojih 45 ali 50 letih so ob službo. Sicer je najhuje v zdravstvu in šolstvu. Zdravstvo je javno v bistvu samo še navidezno, saj moramo po novem vse sami plačati, čeprav plačujemo že prispevke in davke. Mož je bil pred nedavnim operiran na kolenu in je moral vse plačati, operacijo, bivanje v bolnišnici, preglede, fizioterapijo. Tudi za vsak pregled pri zdravniku moramo plačati. Razmere v javnem zdravstvu so res obupne in zdravniki že množično bežijo iz Grčije. Poznam otroško zdravnico, ki po novem dobiva 800 evrov plače in se pri meni uči nemščine, da bo šla delat v Nemčijo. Tudi v šolstvu je prava katastrofa in nasploh v vsem javnem sektorju. Kar celotne družine se selijo po svetu ali pa inženirji in izobraženi obenem delajo tudi kot natakarji.
Več v Jani št. 21, 22.5. 2012
Tekst: TINA HORVAT, foto: SAŠA PRELESNIK
