Potem pa me je na jutranjem sprehodu ustavila nenavadna kolona, prihajala je iz prepadne globeli, prečkala asfaltirano cesto in se v slogu gorskih koz brez težav vzpela po strmi stezici v breg. Začela sem jih šteti: velika svinja, za njo pa trije, štirje mladiči, pa spet velika svinja, vsega skupaj enaindvajset. Koliko jih je že prečkalo cesto, preden sem prišla, seveda ne vem, vem pa, da jih mora biti na Vipavskem ogromno; kamor stopiš, je vse razrito, izkopale so krompir in preorale travnike, celo grozdja so se (letos prvič) lotile. Kaj nas čaka, saj hrane, primerne za divje svinje, letos v naravi ni?
Komaj smo si opomogli od napadov glodavcev, predvsem poljskih miši, ki pustošijo po poljih, se je pojavila druga nadloga, ki ni nič nenavadnega, je pa letos – lahko bi rekli – velikanska. Divje svinje namreč neusmiljeno kopljejo po njivah in travnikih, pa tudi po vrtovih, če jih dosežejo, poročajo, da so pridrle v center Karlovca in da se sprehajajo po Občinah, obmejnem slovenskem mestecu na italijanski strani, ki tudi ne slovi po kmetijstvu. Še precej bolj nenavadno je, da domuje po berlinskih parkih kakšnih 5000 divjih svinj, ki mirno razkopavajo zelenice in gredice, zraven pa se igrajo otroci ter vozijo kolesarji.
Na drevo! Kaj se je zgodilo? Se moramo bati? Zgodbice, ki krožijo, so dokaj grozljive: čreda razjarjenih svinj obkoli človeka in ga napada z okli, ogrize in pomendra … Vendar pa so poročila o nesrečah skopa. Tu in tam se zgodi kakšna prometna nesreča (predvsem v Nemčiji), ker se znajdejo divje svinje na cesti, pri nas pa se je zgodila precej nenavadna reč pred dvema letoma, ko je šla ženska v gozd z dvema psoma in sta se oba zakadila v doječo divjo svinjo. Enega od psov je oklala, drugi je pobegnil, skrbnica psov pa je pred razkačeno materjo zlezla na drevo.
Nevarnih bližnjih srečanj z divjimi svinjami tako rekoč ni, pravi dr. Boštjan Pokorny z inštituta za ekološke raziskave ERICO v Velenju, predavatelj na fakulteti in hkrati predsednik komisije za upravljanje z divjadjo pri Lovski zvezi Slovenije. Svinje, ki lahko dosežejo kar precej čez 200 kilogramov in merijo tudi do dva metra, so namreč plašne in hkrati zelo inteligentne živali, ki se umaknejo, takoj ko zaslutijo nevarnost. Mame svinje ne reagirajo tako kot medvedke, ki se zaganjajo v vsiljivce, temveč jo po doktrini pametnejši odneha s svojim zarodom čim prej pobrišejo. No, če pa se pes loti doječe svinje, res nima druge izbire, kot da ga premikasti, kajne? Seveda pa je lahko zelo nevarna obstreljena ali kako drugače ranjena žival!
