Pravijo, da je biti najstnica v sodobnem svetu težje, kot je bilo pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Poleg z vsemi tipično najstniškimi problemi se morajo deklice soočati še z dvema popolnoma novima temama: kultom ženskega telesa in novimi tehnologijami. Zato je slovenski priročnik za najstnice avtorice Petre Arula več kot dobrodošel tako za deklice kot za starše.
Čas iniciacije in zaljubljenosti v zvezdnike
Gospe, za hip zaprite oči in pomislite na svoja najstniška leta. Najljubši zvezdnik, v katerega ste bile nesmrtno zaljubljene, njegove plakate ste lepile po sobi in ga skrivaj poljubljale. Listek s sporočilcem, ki ste ga poslale šolski simpatiji, najlepšemu fantu na svetu. Hlače, ki so vam bile tako grozno všeč, mama pa vam je vsiljevala druge, ki so se vam zdele naravnost starinske. Tako ste vsak dan najljubše kavbojke stlačile v šolsko torbo in se preoblekle za vogalom domače hiše. Le malo vas je zapekla vest, ko vam je mama nekega dne dejala, da je vesela, ker imate tako radi njene hlače. Grozo, ki ste jo občutile, ko ste šle s sošolci v mesto, pa so se namesto omikano odraslo obnašali otročje. In vsak prepir s starši, kadar vam niso pustili, da bi s prijatelji šli po svoje. Recimo z nekim fantom na taborjenje.
Najstniška leta so v principu enaka v vseh generacijah. Iniciacija se v zahodni civilizaciji začne s kričanjem na koncertu najstniškega idola, pa naj bodo to Beatlesi, Plavi orkestar, Take That ali Justin Bieber. Toda najstnice imajo dandanes težave, na katere njihove mame v tistih časih niso niti pomislile. Recimo: »Moti me, ker imam na trebuhu pod popkom dlake, in ne vem, kako naj jih odstranim. Motijo me, kadar sem v kopalkah.« Ali pa: »Sošolka me je med kosilom slikala in na svojem profilu objavila mojo sliko s pripisom, da sem debela. Kaj naj storim?« Z diktatom kulta telesa in z modernimi tehnologijami se generacije pred sedanjo niso srečevale.
Do telesa imajo tak odnos, kot ga ima mama
Navodila za uporabo pri najstnikih ne obstajajo. Prav tako jih ni za starše najstnikov. So se pa tudi pri nas pojavili avtorski priročniki za odraščajoča dekleta. Ker dekleta več berejo kot fantje, so priročniki za najstnice uspešnice, knjige o tegobah najstnikov pa ostajajo na policah.
Petra Arula, avtorica priročnika Saj smo punce, meni, da je življenje za sodobne najstnike napornejše, kot je bilo še za generacijo pred tem: »Sedaj je res težko biti najstnica. Družba se je zelo spremenila. Starši imajo premalo časa za otroke, prav tako so zanemarjeni čustveni odnosi.« Podobno meni Sandra Kocjančič, učiteljica iz Kranja: »Najstniki so zbombardirani z informacijami in svet doživljajo popolnoma drugače. Mi smo kot najstniki živeli precej bolj preprosto in se veselili manjših stvari. Sedaj pa imajo otroci vse na razpolago. Zato imajo veliko bolj obremenjujoče življenje, da se v vsem tem znajdejo.«
Eden izmed večjih problemov, s katerim se srečujejo najstnice, je odnos do telesa. Petra Arula v svoji knjigi opozarja, da je fino biti ženska, a ne prehitro. Dandanes pa se dogaja, da deklice že v drugem razredu osnovne šole nosijo modrček, ker ga imajo prijateljice. »Modrčke prodajajo v trgovinah z otroško opremo. To je popolnoma nesprejemljivo,« opozarja Petra. »Zdravo razmišljanje je tukaj popolnoma odpovedalo. Ja, naj bo punčka ženstvena, a ne s tem, da kupimo deklici, ki še nima razvitih prsi, modrček.«
Podobna je zgodba s tangicami, ki jih nosijo tudi enajstletne deklice in jih razkazujejo tako, da se vidijo nad pasom kavbojk. Ko je učila v osnovni šoli zunaj prestolnice, so si deklice, ki niso imele tangic, navadne hlačke tlačile v ritko, da bi se zdelo, kot da imajo tangice.
Kult telesa je terjal svoj davek. Ker so mame sedanjih najstnic odrasle v času, ko je bil v medijih že prisoten, se to prenaša na najstnice. »Recimo, da je mama zelo lepa in urejena. Najstnica, ki se še ni sprijaznila s svojim telesom, se bo ob njej lahko počutila kot grdi raček. Pa ne pravim, da naj mame ne skrbijo zase,« o dilemah ženske lepote razmišlja Petra. »Če se mama ne bo imela rada, bo to prenesla tudi na hčerko. Če je mama nenehno na tisočih dietah, hčerka ne more biti drugačna. Deklicam je treba povedati, da naj se imajo rade in naj spoštujejo svoje telo. In pri tem je največji zgled lahko mama.«
Toda kje je meja? Se najstnice lahko ličijo? Se najstnice lahko depilirajo? Potrošniški svet je naravnan tako, da so najstnice tržna niša za kozmetiko. Ne le da je naprodaj tisoče krem za problematično kožo (pred desetletji so bili na voljo le čaj iz hrastovega lubja in nekaj lekarniških krem), temveč so na kozmetičnih oddelkih trgovin posebne police za najstniško kozmetiko. »V priročniku ničesar ne prepovedujem, tudi ličenja ne. Raje razložim, kaj od ličil je na voljo. Prav tako je z depilacijo. Nekatere deklice, ki denimo trenirajo, se bodo seveda začele depilirati,« meni Petra. Očitno je depiliranje postalo pri deklicah to, kar je pri fantih prvo britje. Ob prvem puhu so že v vrsti za vosek. »Opažam, da so punce veliko bolj ponosne na svoja razvijajoča se telesa, saj je žensko telo zaželeno. Pri tem pa je treba opozoriti, da je prav zaradi tega bolj poudarjena seksualnost.«
