Narava se ne zna braniti pred okrutnimi posegi človeka, zato se lahko zanaša le na tiste pravne strokovnjake, ki jih vodi visoka okoljska ozaveščenost. Strokovnjaki za okoljsko pravo so danes iskan kader, saj gre za hitro razvijajočo se in pravno zelo zapleteno panogo. Deset študentov ljubljanske pravne fakultete je letos dobilo priložnost, da si v pilotni Pravni kliniki za varstvo okolja pridobijo dodatno znanje in izkušnje iz pravnega varstva okolja. Za prvo »stranko« so si izbrali slovenske volkove. Dobro je, da tudi širša javnost izve, kaj so ugotovili.
»V Sloveniji sodne prakse na področju okolja skoraj ni, čeprav je problemov veliko. Nevladne organizacije, ki se z njimi ukvarjajo, praviloma pristopajo k reševanju aktivistično in čustveno. Da bi bilo varstvo okolja lahko učinkovito, bi bilo treba ob tem uporabiti še zakonite pravne mehanizme, ki pa praviloma ostajajo neizkoriščeni. To je tudi posledica premajhnega zanimanja in usposobljenosti pravnikov za to področje. Varstvo okolja je kompleksno in glede na obseg zakonodaje zahtevno področje. Okoljska pravna klinika je za študente odlična priložnost za praktično delo in nadgradnjo znanja o okoljskem pravu,« so povedali na predstavitvi Pravne klinike za varstvo okolja, ki je začela delovati februarja v sodelovanju med katedro za mednarodno pravo pri pravni fakulteti v Ljubljani, Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij (PIC) in inštitutom za javno upravo. Letos je sodelovalo devet študentk in en študent pravne fakultete pod mentorstvom doc. dr. Vasilke Sancin, mag. Tanje Pucelj Vidović, Senke Vrbica in asist. mag. Maše Kovič Dine.
Delo pri pravni kliniki je sicer prostovoljna obštudijska dejavnost, ki se sodelujočim ne bo poznala neposredno pri ocenah, toliko bolj pa pri novih izkušnjah in poznanstvih, ki jim bodo v prihodnosti z malce samoiniciative prišli še kako prav. Tema letošnje pravne klinike je zaščita volkov pred nadaljnjim odstrelom, ker ta v Sloveniji poteka v nasprotju z zakoni EU. V EU so namreč volkovi zaščitena vrsta in jih ni dovoljeno pobijati, slovenska zakonodaja pa vsako leto s pravilnikom določi dovoljeno število za odstrel.
Prebijanje skozi gore zakonov
Za začetek so študentje »proučili možnosti pravnega varstva volkov v Sloveniji na nacionalni, evropski in mednarodni ravni,« kar po domače povedano pomeni: zakopali so se v skorajda neobvladljivo goro zakonov – menda obstaja na okoljskem področju kakih 700 domačih in mednarodnih predpisov, zakonov, pravilnikov, direktiv, konvencij, pogodb ...
Njihova osrednja naloga je bila napisati pismo Evropski komisiji, ki je konec lanskega leta od Slovenije zahtevala pojasnila v zvezi z našim dovoljenim odstrelom volkov. Vlada se je v svojem pojasnilu sklicevala na nesmiselne argumente, češ da se bo tako izboljšal odnos javnosti do volkov, omejil krivolov, zmanjšala škoda, ki jo volkovi povzročajo drobnici, da je treba uravnavati število volkov in podobno.
Študenti so, potem ko jim je do boljšega razumevanja te karizmatične živalske vrste s svojim predavanjem pomagal priznani strokovnjak na tem področju dr. Miha Krofel, v pismu utemeljili, da pravne osnove za odstrel volkov ni. Volk ne potrebuje človeške regulacije, ker sam uravnava število populacije, človeku ni nevaren, saj se ga boji, in odstrel ne vpliva pozitivno na škodo na drobnici, temveč ravno nasprotno: trop, ki izgubi vodilnega ali več članov, postane manj uspešen pri lovu divjih živali, kajti za lov mora biti trop dobro usklajen in uigran. Zato se preusmeri na lažje dostopen plen, to pa so domače živali, predvsem slabo zaščitena drobnica. Poleg tega so za zaščito drobnice na voljo učinkovitejša sredstva. Tudi argument, da se s prepovedjo lova poveča krivolov, so študenti zavrnili kot neutemeljen: proti krivolovu imamo na voljo druge učinkovite metode, predvsem strožji nadzor in kazni.
