Pred časom smo veliko pisali o sramotni statistiki slovenskih bolnišnic glede nevarnosti, da »domov prinesete« bakterije, odporne proti antibiotikom (MRSA, MSSA), saj so bile številke v njej vrtoglave. Že pred osmimi leti je v Sloveniji več ljudi umrlo zaradi MRSA, kot smo jih izgubili v prometnih nesrečah.
Se je vmes kaj spremenilo? Očitno zavedanje o tem, da gre za veliko težavo, ni veliko. Iz poročila komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb iz leta 2005 in 2006 je bilo razvidno, da je skoraj polovica ljudi, ki je bila okužena z MRSA, to dobila v naših bolnišnicah. Že takrat so ugotavljali, da je stanje alarmantno, statistika pa pomanjkljiva, ker so ob sprejemu v bolnišnice zaradi okuženosti z MRSA pregledali le 10 odstotkov pacientov. Vmes so stanje redno spremljali le na onkološkem inštitutu in v osmih letih (od 2000 do 2008) dosegli veliko izboljšanje. Kako je zdaj v Sloveniji, ne vemo. Čakamo na podatke iz raziskave, izvedene konec leta 2011 v UKC Ljubljana in UKC Maribor. Na IVZ, ki je nosilec tega projekta, so nam povedali, da pričakujejo, da bodo podatki objavljeni konec tega leta. (Torej bodo ob objavi stari že dve leti!)
So glivice še nevarnejše od bakterij? MRSA ni edino, kar naj bi nas skrbelo, če se odpravljamo v bolnišnico. Strokovnjaki v različnih državah svarijo, da je danes v bolnišnicah mogoče še večja nevarnost okužba z glivami. Svarijo predvsem pred kandidno krvno okužbo – kandidemijo, danes tretjo najpogostejšo okužbo, ki jo lahko dobimo v bolnišnicah. Podatki kažejo, da je takšnih okužb 9 odstotkov. Smrtnost ob hudi kandidemiji, ko se kandida s krvjo raznese po vsem telesu, pa je več kot 50-odstotna – večja, kot je smrtnost zaradi bakterije Pseudomonas aeruginosa! Kandida npr. povzroči 60 odstotkov glivičnih infekcij, pridobljenih v bolnišnicah, meni raziskovalka Juila Koehler s harvardske univerze. Vsak tretji s takšno okužbo naj bi zaradi prodora kandide v krvni obtok tudi umrl.
Da so bolnišnice res lahko bližnjice za vdor kandide v kri, priča tudi sedemletna analiza 128 obolelih s kandidemijo v londonski univerzitetni bolnišnici. V študiji med drugim navajajo rizične faktorje, ki omogočajo vdor kandide v kri in pojav kandidemije. Ti rizični faktorji so intravenozni katetri (88 odstotkov), ponavljajoče se jemanje antibiotikov (74 odstotkov), bivanje na oddelkih intenzivne nege (51 odstotkov), parenteralni način prehrane (35 odstotkov), terapije s kortikosteroidi (12 odstotkov), kemoterapije (11 odstotkov), presaditev ledvic (5 odstotkov) in padec limfocitov (3 odstotkov).
Težava z glivičnimi okužbami v bolnišnicah pa je ta, da jih je veliko težje preprečiti kot okužbe z MRSA. Medtem ko so pri bakterijah, odpornih proti antibiotikom, rešitve (dobesedno) v rokah zdravnikov – 90 odstotkov teh bakterij se prenese zaradi nerazkuževanja rok zdravstvena osebja pred posegi, s previjanjem in podobnim – je pri glivicah zajezitev morebitnih virov okužbe veliko bolj komplicirana.
Glivice v telo bolnikov prihajajo z respiratorji, katetri, sondami ..., ki jih je zelo težko v celoti obvarovati pred tovrstno okužbo.
