Mnogi se sprašujejo, ali ima sadjarstvo v Vipavski dolini sploh še prihodnost. Paradni konj so gotovo breskve. A nizke odkupne cene v Fructalu in neurejen odkup breskev za nadaljnjo prodajo kmete čedalje bolj spravljajo v obup. Za nameček je udarila še suša, zato nekateri napovedujejo, da bodo nasade požagali. Morda pa rešitev tiči drugje? Akcija Boš breskev? je namreč obrodila neverjetne sadove. V Sloveniji so z izvirnim in svojevrstnim tržnim prijemom prodali že več kot 15 ton vipavskih breskev, naročila pa še vedno dežujejo.
V zadnjem desetletju so sadjarji breskove nasade skrčili za 240 ha, to je skoraj za polovico, in kot kaže, da se bo ta trend nadaljeval. Bojazen, da se bodo zaradi menjave lastnika Fructala pojavile težave pri odkupu breskev, se je uresničila. Sprva se je govorilo celo o tem, da Fructal, še pred nekaj leti paradni konj slovenskega gospodarstva, letos breskev sploh ne bo odkupoval. Na zalogi imajo namreč še lanske. Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer naj bi prodaja njihovih izdelkov močno upadla, če niso seveda v ozadju cenejše surovine iz drugih držav. Na srečo se črni scenarij ni uresničil, saj se je vipavski kmetijski zadrugi le uspelo pogoditi, čeprav so bila pogajanja trda.
A kdo bo gojil breskve za 16 centov? Večina vipavskih sadjarjev meni, da ta cena ni sprejemljiva. »S tem denarjem niti obiralcev ne moreš plačati,« so glasni sadjarji, med katerimi jih je le še peščica goji breskve za predelavo. Razložijo, da gre za posebno vrsto breskev, ki jih ni moč prodajati za konzum. Na kmetijskem ministrstvu zagotavljajo, da pospešeno teče projekt za samooskrbo in prodajo slovenskih izdelkov, a tega na terenu ni opaziti. »Na tem področju je velik nered. Ločen bi moral biti odkup glede na sorto, po debelini sadežev. Sedaj vlada kaos, saj različne sorte zmečejo v en zabojnik, in ko to pride na police, je res videti čudno. Svoje je dodala še suša, in kdor nima namakalnega sistema, v sadjarstvu nima prihodnosti,« so si enotni kmetje.
Bodo sadjarji uresničili grožnje? Med tistimi, ki so najbolj razočarani, je gotovo Bruno Gregorič, ki je letno pridelal 60 ton breskev. Pravi, da bo drevesa požagal in nasad zravnal z zemljo. »Bolje, da posejem koruzo in jo prodam v Italiji, kjer takoj dobim denar za prodano blago.« Kritičen je do države, meni, da kmetijsko ministrstvo sploh nima izdelane strategije, kako v prihodnje, kar pa na ministrstvu zanikajo. »Sadjarstvo je v Vipavski dolini tradicionalna panoga in bo, podobno kot vinogradništvo, tudi v prihodnje,« je prepričana Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu. V zvezi s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in glede odnosa s Fructalom pa je povedala, da pripravljajo nove ukrepe, ki so v grobem razdeljeni na tri področja. Pripravili bodo nov program za razvoj podeželja s poudarkom na razvoju novih vrst in povezovanju med pridelovalci. Poskrbeli bodo, da ne bo zlorab, kakršne so se dogajale pri goljufivih branjevkah, ki so blago kupovale v Trstu in ga prodajale kot domače. Poskusili pa bodo tudi graditi na višji kakovosti in domačem poreklu.
