Letos je Slovenijo obiskala drugič. Prvič je prišla z očetom, tokrat s hčerko in možem. Kljub počitnicam si je v Ljubljani sredi zelo vročega popoldneva, ko je poletje postavljalo temperaturne rekorde, vzela čas za sproščen pogovor za revijo Jana ter v njem predstavila svojo družinsko zgodbo in delo senatorke v ameriškem kongresu.
Pogovor se skoraj ne bi mogel začeti drugače kot z omembo značilnega slovenskega priimka. »Po očetovi strani je bil dedek iz okolice Črnomlja in se je pisal Klobučar, babica pa Pucelj,« je takoj razložila in dodala, da tudi ve, kaj pri nas pomeni klobučar. Nasmejano je povedala še zanimivo anekdoto: »Sredi devetdesetih let sem prvič prišla v Slovenijo s svojim očetom, ki je veliko potoval po svetu. Nameravala sva poiskati sorodnike in kolesarila sva po deželi. Moj oče je bil novinar in je pozneje o najini dogodivščini pisal za časopis v Minneapolisu. Šla sva po sledeh mamine družine Pucelj in v Ribnici srečala možakarja, takrat starega okrog 85 let. Povedal nama je veliko zgodb o svoji družini, ki se je pred stoletji celo borila proti Turkom. Moj oče je bil navdušen, a potem je gospod dodal, da je bilo Pucljev še veliko. Hotela sem vedeti, kaj je bilo z njimi. Drugi Puclji so bili muzikanti in radi so ga pili, je povedal možakar. Eden od njih je zapil hišo in odšel v Ameriko (prisrčen smeh). Kakor koli, takrat sem spoznala še daljnega sorodnika Antona Puclja iz Novega mesta in srečanje je bilo res zelo prijetno.«
Vedno smo se počutili Slovenci. Klobucharjeva se je rodila leta 1960 v Plymouthu v Minnesoti. »V naši družini je bila slovenska tradicija zelo prisotna vse moje odraščanje, čeprav so očetovi stari starši prišli v Ameriko že mnogo prej. Oba moja dedka sta bila rudarja, tudi moj oče je krajši čas delal kot rudar, preden je postal novinar. Odraščala sem v času, ko je obstajala Jugoslavija, a se z njo nismo nikoli identificirali. Vedno smo se počutili le Slovenci. Spominjam se, kako je moja babica pekla potico. Na tanko je razvaljala testo čez vso mizo.« Sama je ne peče, pa tudi slovensko ne govori, a spominja se, da sta se njena stara starša doma pogovarjala večinoma po slovensko, čeprav sta se rodila v Ameriki.
Prva senatorka v Minnesoti. V Minnesoti sicer živi precej Slovencev, imajo majhen muzej in se še vedno družijo. »Doma smo se veliko pogovarjali o politiki in verjeli, da je mogoče s trdim delom doseči marsikaj. Moj oče je bil razgledan človek, v kolumnah je osvetljeval socialne zgodbe in krivice, ko so ljudje izgubljali službe in doživljali neprijetne usode. Pri tem je uporabljal dobršno mero humorja.« Njena mama, po prednikih iz Švice, je bila učiteljica, predana svojemu delu in opravljala ga je skoraj do sedemdesetega leta.
