Enega takih predstavlja integralna ekonomija, pojem, za katerim se skriva veliko več filozofije ter oziranja na etiko in moralo, kot smo pri ekonomskih teorijah sicer vajeni. Vrednote, tradicijo in človeka postavlja namreč v samo središče, poleg tega se po navdih obrača na vse štiri strani sveta, ne le na »razviti« zahod. Samo če smo zvesti samim sebi, bomo uspešni, trdi, in le če se bomo ozirali na vse, bo uspeh trajen.
Za nekoga, ki o gospodarstvu razmišlja le v ozko definiranih okvirih fiskalnega pravila, novih obdavčitev, slabe banke in prodaje državnega premoženja, se razmišljanje prof. Ronnieja Lessema in prof. Alexandra Schiefferja verjetno sliši bolj kot pristop k duhovni rasti kot številkam v državnem proračunu. Morda zato, ker to v svojem bistvu pravzaprav je.
Štirje svetovi, združeni v popolnost. Po prepričanju prof. Lessema in prof. Schiefferja mora vsak socialni sistem, najsi bo to posameznik, podjetje, država ali pa nadnacionalna tvorba, kot je EU, najti ravnotežje med štirimi notranjimi svetovi in centrom. Orišeta jih s štirimi stranmi sveta, ki predstavljajo delčke celote. Jug je sfera narave in skupnosti, vzhod sfera kulture in duhovnosti, sever sfera znanosti in tehnologije, zahod pa sfera financ in podjetništva. To delitev sta črpala iz tipičnih vrednot dežel in civilizacij štirih koncev sveta, ki pa se odražajo tudi v manjšem merilu. V središče teh štirih svetov postavljata sfero vere in humanosti. »Očeta« integralne ekonomije sta prejšnji teden ponovno obiskala Slovenijo, kamor ju je na konferenco povabila dr. Darja Piciga, velika podpornica in prava slovenska ambasadorka tega alternativnega pristopa. Kje onadva vidita razlog, da smo zabredli v krizo, smo ju vprašali. »Kapitalizem in njegov najbolj kruti podaljšek – neoliberalizem – temeljita izključno na zahodnem pristopu k ekonomiji, se pravi podjetništvu in financah,« je odgovoril prof. Lessem. »Sever se s svojo naravnanostjo k tehnologiji in znanosti v to lepo vklopi, pozabili pa smo na duhovnost, naravo in skupnost, ki jo predstavljata vzhod in jug. Kar poglejte, kako se gleda v Evropi na Špance in Grke kot na lene požeruhe, ki so si vsega sami krivi. Vsi pa pozabljajo na kulturo in tradicijo, ki so jo ta območja dala Evropi, ter na globoko vkoreninjeno solidarnost in povezanost v družbi, ki je tam še vrednota. Nemčija pa predstavlja edino zveličavno gospodarsko silo, ki ima v vsem prav.« Prof. Schieffer je dodal, da se recepta za blaginjo ne da kar presaditi od drugod, da ga mora vsaka družba poiskati v svojem izročilu in prikrojiti svojim vrednotam. »Sistem zadružništva, na primer, izvira z juga, kjer je solidarnost med ljudmi močna in jim je oziranje na sočloveka bliže kot na zahodu.«
Integralna ekonomija sicer ne ponuja enoznačnih odgovorov pri vprašanjih javnega dolga ali fiskalne politike, saj pravi, da jih mora vsaka družba najti sama, ponuja pa temelj, na katerem naj se gradi uspešno in vzdržnostno gospodarstvo. Trajnostna integralna družba, tako Lessem in Schieffer, mora najti ravnotežje med svojim »južnim« okoljskim ali oživljajočim sektorjem, ki zajema naravo in skupnost; svojim »vzhodnim« civilnim sektorjem, ki vključuje kulturo in duhovnost; svojim »severnim« javnim sektorjem, ki zajema upravljanje, znanost in tehnologijo; svojim »zahodnim« zasebnim sektorjem, ki zajema finance in podjetništvo; in svojim moralnim središčem, ki zajema vero in humanost, torej osnovne vrednote. Preostalo, pravita prof. Lessem in prof. Schieffer, pride samo od sebe, saj tudi krize ne bi bilo, če bi ekonomija delovala na višjih etičnih in moralnih principih. »Vsak sistem teži k uravnovešenosti,« je povedal Lessem. »Od začetka krize je vzniknilo nešteto idej in projektov, ki že tečejo. Tudi zaradi zloma so ljudje začeli razmišljati drugače. Iščejo zelene, ekološke, človeku prijazne, poštene in solidarne alternative, ker so nad obstoječim sistemom razočarani. Obračajo se nazaj k zemlji, k tradiciji, k temu, kar je družbi res lastno in avtentično. Kriza je pravzaprav idealna priložnost, da spet najdemo svoje sidrišče, tisto, v kar iskreno verjamemo. To pa nas bo samo vodilo k rešitvam.«
