Tudi nekaj rodovnih posestev, ki lahko kljub majhnosti preživijo povprečno družino, že premoremo. Je Anastazija plod pisateljeve domišljije ali v resnici živi? Res živi, pravi Maria Ana Kolman, ki pelje januarja večjo skupino svojih učencev in somišljenikov v osrednjo Sibirijo, na območje Narima, kjer živijo Selkupi; le kakšnih 1600 jih je še in Anastazija je ena od njih. Sicer pa je v Sibiriji na tisoče takšnih Anastazij v ženski in moški podobi, ki imajo paranormalne sposobnosti, pravi sogovornica, avtorica knjige Šamanizem, najstarejša filozofija, psihologija, religija in medicina. Z njo in njenimi se lahko srečate 21. decembra v jami Pekel, kjer bodo s šamanskim obredom pospremili zimski sončni obrat.
Šamani? Večina ljudi si predstavlja, da gre za čarovniške zdravilce iz zelo davnega časa, ki so se za povrh našemili v grozljive podobe, da bi odganjali zle sile in pri ljudeh dosegli dolžno spoštovanje. Svojega prvega in edinega šamana (v obleki in kravati) sem srečala pred dvajsetimi leti v Moskvi, na sodišču, ko so njega in direktorja nekega kolhoza obtožili korupcije. Direktor je namreč najel šamana, da je poskrbel za lepo vreme, ko so bila na poljih večja dela, sodnik pa tega nikakor ni bil pripravljen verjeti. »Vi samo povejte, kakšno vreme hočete na določen dan in kje, pa vam ga bom naredil,« je skušal šaman rešiti zaplet. Zanimivo je, da so se novinarji sicer hahljali, čudil se pa ni nihče, saj so bili navajeni takšnih zgodb. Pa mi?
Kadar je hudo, se učiš. Danes pač ne moreš reči, da si šamanko predstavljaš kot Pehto ali jago babo, ker ko pogledaš na internet, tam najdeš izobraženo nasmejano temnolasko, ki z izbranimi besedami govori in piše modrosti o življenju. Nič čudnega, saj je Maria Ana Kolman po izobrazbi komparativistka, ki pa je dolga leta delala v zunanji trgovini. Kako je »zašla« v šamanstvo? Zgodba ni preveč nenavadna – zaradi bolezni starejšega sina, ki mu je odpovedal imunski sistem. Uradna medicina je dvignila roke, mama pa ne. Najprej se je zatekla k študiju informacijske medicine in ugotovila, da je bil kriv šok, ki ga je fant doživel med prometno nesrečo leto in pol prej. Takrat se mu vsaj na videz ni zgodilo nič hudega. Kako je to ugotovila in zakaj so se posledice (šlo je za prekinitev energijskega toka skozi meridiane) pojavile s takšnim zamikom? Odgovor na to je seveda daleč zunaj uradne medicine.
Bivanje v treh svetovih. Pri raziskovanju, kako pomagati sinu, je poiskala pomoč ruskih zdravilcev ter naletela na uspešno sožitje uradne medicine in šamanizma – na nekaterih sibirskih medicinskih fakultetah namreč šamanstvo poučujejo. Klasična medicina zdravi telo, šamanizem pa s pomočjo duha dušo in telo, pojasnjuje sogovornica. »Običajni ljudje« verjamemo, kar vidimo, zmerimo in stehtamo, šamani pa vidijo, v kar verjamejo. In verjamejo, da svet sestoji iz treh plasti: srednje, v katerem s svojim telesom, kakšno pač je, živimo, iz spodnjega sveta, kjer bivajo naši predniki, izkušnje in tradicija, in iz zgornjega, kjer so naši duhovi in bogovi, s poudarkom na »naši«. Čeprav si seveda težko predstavljamo tisto spodaj (kar je nekakšen zgodovinski miselni arhiv) in tisto zgoraj (kar bi lahko bila nebesa), bi morali vedeti, da je oboje vezano na rodovne korenine, na svet, od koder izhajamo, pravi Maria Ana Kolman. Sibirski šamanizem je najbliže naši slovanski duši, zato jo je tudi pritegnil. »Naši davni predniki so imenovali zdravnike vrač (Rusi jim še zmeraj pravijo tako), zdravilke so bile vidarice, najbližje šamanstvu pa je bilo čarovništvo,« pravi sogovornica. »Čarovniki« so pač počeli nekaj, kar večina ni razumela, je pa s hvaležnostjo sprejemala, če je delovalo.
