Moram! Ali res? Če želimo ustreči vsem navadam, bodo v našem prazničnem paketu spet običajna dirka za darili, obdarovanje in obiskovanje vseh sorodnikov, prijateljev in znancev, naš dom bo dokazoval, da smo geniji čistoče in dekoracije, iz kuhinje bo moralo dišati po izbranih jedeh, novoletna voščila ne bodo smela preskočiti nobene poznane duše, s prijaznim nasmehom, lahkotnim klepetom in urejeno frizuro naj bi povezovali sorodnike, spodobilo bi se pojaviti na vseh službenih in prijateljskih zabavah, ki jih je več kot decembrskih dni, načrtovati ali uganiti bi morali, kako bo zmogla denarnica pokriti vse, kar se od nas pričakuje ... A kdo nam je naložil vse te nujne MORAM!, te opravke in obveze, ki nas goljufajo za umirjeno, ustvarjalno, po lastni meri ukrojeno praznovanje? In zakaj smo vse te MORAM! tako nekritično sprejeli, da pogosto merimo svojo uspešnost po tem, kako dobro vsako leto izpolnjujemo vsa nepisana pravila? So lahko prazniki preprostejši in brez stresa, povezanega s časom, denarjem in pričakovanji? So taki res iluzija?
Kaj je zares pomembno? Navadam pogosto sledimo brez kritičnega razmisleka: upoštevamo jih, ker se to pričakuje, drugače bi naleteli na neodobravanje, saj bi zmotili ustaljene obrede večine. Z navadami in obredi ni sicer nič narobe, če nas podpirajo, bogatijo in veselijo. Pogosto pa se pretirano trudimo ustreči pričakovanjem, lastnim ali od drugih ljudi, čeprav sami sebe s tem utrujamo, ne izpolnjujemo in celo izčrpavamo. Zakaj si ne bi naložili manj obvez in si ustvarili preprostejše praznike, sproščujoče, mirnejše in obarvane s pristno hvaležnostjo ter z veseljem? Še toliko dragih daril in porabljenega denarja ne more nadomestiti pristnih občutkov naklonjenosti in ljubezni, ki jih lahko podarimo sebi ter drugim z iskreno pozornostjo. Za tiste, ki nas imajo radi, sta dragoceno darilo že naša prisotnost, skupno deljenje časa, in raje nas vidijo dobre volje in spočite kot upehane ter slabovoljne zaradi prazničnega stresa. Ko je okrog nas več vrvenja, ni treba nasedati mrzlici. Pomaga preprosto vprašanje: Kaj od vsega je zares pomembno? In če si dovolimo verjeti, da si zaslužimo predvsem dobro počutje, bomo naš seznam obvez skrajšali za mnogo opravkov in nenujnih družabnih obvez.
Prepustimo se! Če nam notranji mir pojema, si privoščimo nekaj tišine in samote. Ko smo umirjeni, lažje prepoznamo, katere stvari lahko spremenimo, s tistimi, ki jih ne moremo, pa se nima smisla ukvarjati. V dinamiki praznikov se lahko pojavijo nepričakovani dogodki in manj težav bomo imeli, če situacije sprejmemo in se jim ne upiramo. Najlepših doživetij ne moremo načrtovati in velika pričakovanja nas pogosto pustijo razočarane: resnično lepi trenutki se zgodijo spontano, ne da se jih izsiliti z načrti, zato lahko življenju tudi dovolimo, da samo poskrbi za presenečanja. Celo praznik, ko smo sami, je lahko zelo prijeten, če si ne predstavljamo, da nas je zaradi samote doletela katastrofa. Veliko namigov za dobro praznično počutje bomo našli v sebi, če bomo odločeni, da se bomo imeli lepo, ne glede na okoliščine.
