Vitalij Vladimirovič Kličko, ki smo ga nekaj mesecev skoraj vsak dan videvali sredi protestnikov v skrb zbujajočih poročilih z osrednjega trga v Kijevu, je ljubiteljem športa že dolgo znan – kar šestkrat je bil svetovni prvak v boksu; pa ne le on, svetovni prvak je tudi njegov mlajši brat Vladimir. Če se med križanjem sprašujete, kakšne možnosti ima svet, ki naj bi ga vodili pretepači (Vitalij je namreč napovedal, da bo kandidiral za predsednika Ukrajine), se kar pomirite – oba brata Kličko imata doktorat znanosti in oba sta svetovljana uglajenega vedenja in z znanjem več jezikov, ki sta morala materi priseči, da se ne bosta nikoli borila med seboj. In se nista, čeprav so jima ponujali veliko denarja. Vladimir se pripravlja na obrambo naslova svetovnega prvaka, Vitalij pa na obrambo Ukrajine, ki ji grozi, da se bodo med seboj spopadli slovanski bratje.
Majdan nezaležnosti (Trg neodvisnosti) v Kijevu je v zadnjem desetletju doživljal zelo raznolike preobrazbe – večinoma je pološčen osrednji trg prestolnice Ukrajine, tu in tam pa begunsko taborišče s šotori, kupi smeti in avtomobilskih gum, ki so uporabne za ščit pa tudi za gorivo v mrzlih nočeh, ko protestniki s svojo vztrajnostjo dopovedujejo oblasti, da ne bodo odnehali. No, takšen je bil v letih 2004–2005 med oranžno revolucijo in takšen je tudi danes, ko uporno prebivalstvo še ne ve, ali se ga že splača počistiti. V Kijevu ta hip ni veliko razlogov za proteste, saj se je večina napetosti preselila na Krim, Viktor Janukovič pa je s svojima sinovoma pobegnil v Rusijo, od koder sicer sporoča, da je še zmeraj legalno predsednik Ukrajine, a kdo ga še jemlje resno. Predsednik parlamenta je postal začasni predsednik države in iz zapora so spustili Julijo Timošenko. Šla se je zdravit v Nemčijo, da bo lahko čila in zdrava kandidirala na predsedniških volitvah 25. maja, kjer bo seveda kandidiral tudi Vitalij Kličko. Zdi se, da se vse postavlja na svoje mesto, toda politični analitiki mislijo drugače. Če se ne bodo razgrete glave zelo hitro ohladile (ne le v Ukrajini in Rusiji, temveč tudi v EU in Ameriki), lahko tempirana bomba eksplodira.
Mežigirja. Ukrajina je pred bankrotom, brezposelnost je ogromna, tudi tisti, ki imajo službo (minimalna plača je 125 evrov), z zaslužkom težko preživijo. Nekaj sto ljudi, med njimi pobegli predsednik Janukovič, pa se koplje v nepredstavljivem bogastvu. Te dni se zlivajo nepregledne množice ljudi v Mežigirjo, Janukovičevo rezidenco na 140 hektarjih posestva, kjer je imel med drugim bazene, teniška igrišča, golf, živalski vrt … Posestvo z graščino, kamor so nekoč hodili na počitnice sovjetski veljaki, je »odkupil«. Po vsem svetu se norčujejo iz njegove razsipnosti in zares slabega okusa – napravil si je ogromen bife v podobi neplavajoče ladje na obali Dnepra, obložen z najdražjimi materiali, najcenejši kozarec pa stane dve minimalni plači. Najdražji se približujejo ceni 1000 dolarjev. Fotografi so z veseljem poslikali školjko v stranišču, ki ima pozlačene noge, takšnih dragih grdot pa mrgoli tudi drugod. Javnosti sicer niso spustili v kopalnico, kamor je oligarh zabil četrt milijona dolarjev, a po poročilih tistih, ki so jo videli, je pravo svetišče kiča. Seveda je država rezidenco zaplenila, ni pa edina – odstavljeni ukrajinski vrhovni tožilec Viktor Pšonka si je nagrabil nepredstavljivo premoženje, po kiču pa Janukoviča celo prekaša. Tudi iz zlata in draguljev je mogoče ustvariti kaj odvratno neokusnega, ugotavljajo ljudje, ki nimajo niti za kruh. In seveda niso pripravljeni razumeti, kako je mogel Janukovičev sin Oleksandr med očetovim mandatom »zaslužiti« 500 milijonov dolarjev – je namreč zobozdravnik.
