Zgodbe

Peklensko boli, a se nič ne vidi

Žana Kapetanović
8. 4. 2014, 08.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

»Kaj najbolj boli?« sem vprašala sogovornika dr. Aleša Pražnikarja, vodjo službe za nevrorehabilitacijo na nevrološki kliniki kliničnega centra v Ljubljani.

Seveda sem bila prepričana, da mi bo odgovoril: porod. On pa mi je pojasnil, da je po splošnem prepričanju ena od zelo težko predstavljivih in hkrati zelo hudih, verjetno ena najhujših, nevropatska centralna bolečina. Sodi med kronične, povzroča pa jo okvara živčevja.

Izkazalo se je, da je vprašanje, kaj najbolj boli, zelo težko. Bolečina je predvsem izkušnja, je povedal sogovornik, ob tem pa poudaril, da je lahko enaka bolečina v nekih pogojih popolnoma drugačna kot v drugih. Dr. Aleš Pražnikar je priznal, da je področje raziskovanja bolečine zelo zanimivo in se še vedno razvija, tako da mu, kot se je pošalil, ni nikoli dolgčas. A kot zdravniku, h kateremu ves čas prihajajo ljudje, ki trpijo neznosne bolečine, mu ni lahko. Pogosto se namreč zgodi, da komu ne more pomagati. So namreč tudi povsem neobvladljive bolečine, ki jih ni mogoče občutno ublažiti.

Kako določi jakost bolečine? »Bolnika prosim, naj mi na stomilimetrski razdalji s prstom pokaže, kolikšna je njegova bolečina – od nič do najhujše, kakršno si lahko predstavlja. Drugi način je, da ga zaprosim, naj mi pove, koliko ga boli med nič in deset, če pomeni nič brez bolečine, deset pa največjo bolečino, ki si jo lahko predstavlja.« Zdravnik torej bolniku verjame na besedo. »Moram mu verjeti. To je prvo načelo zdravljenja bolečine. Ti bolniki imajo običajno debele zdravstvene fascikle, bili so že marsikje in prestali vrsto preiskav. Pogosto imajo za seboj slabe izkušnje, ker jim morda kje niso verjeli, da trpijo bolečine. Raziskati moramo razloge, naj gre za depresijo ali resnično bolečino,« je poudaril dr. Aleš  Pražnikar.

Peče, mravljinči, boli … Boli do neba! Prvi korak za prepoznavanje nevropatske bolečine je torej pogovor z bolnikom. Najznačilnejši znaki so pekoča, žgoča bolečina, ki jo spremlja elektriziranje ali mravljinčenje. Povzroči jo preprost stik z mrzlo ali vročo vodo, lahko zgolj dotik. Značilno je tudi spontano pojavljanje bolečine, ki nastopi brez dražljaja. Bolečine so običajno hujše popoldne in ponoči. Tudi drugi nevrološki znaki lahko nakazujejo okvaro živčevja, denimo pomanjkanje moči pri nekaterih gibih ali v nekaterih mišicah, spotikanje in podobne težave.

Nevropatska bolečina sodi med kronične bolečine, ki jih je najtežje pozdraviti. Pravzaprav se jih z zdravili praviloma ne da odpraviti, lahko se jih le blaži. Zdravljenje velja za uspešno že, če se bolečina zmanjša za 30 odstotkov oziroma za dve stopnji na desetstopenjski lestvici VAS. Sliši se precej nespodbudno, če pomislimo, da so te bolečine izjemno hude. »Če se bolniku bolečina zmanjša z osem na šest, je to že pomembno in torej dokaj uspešno. Ker pa se težave in jakost bolečine pri bolnikih razlikujejo, mora bili zdravljenje prilagojeno vsakomur posebej,« je povedal sogovornik.

Za zdravljenje nevropatske bolečine niso primerna klasična protibolečinska zdravila (lekadol, ketonal, brufen …). Zdravniki uporabljajo kombinacijo antidepresivov in močnih opiatov. »Zdravljenje mora potekati stopenjsko. Bolnik mora najprej dobiti priporočila za zdravo življenje in pomoč fizioterapije, šele nato pride na vrsto zdravljenje z zdravili. Gre za zdravila iz skupine protiepileptičnih zdravil in skupine antidepresivov, ki učinkujejo tudi na posrednike, ki so udeleženi v bolečini. Nove študije kažejo, da je zgodnje zdravljenje s kombinacijo teh dveh vrst zdravil v manjših odmerkih enako učinkovito kot poznejše zdravljenje s polnim odmerkom zdravila. Poleg tega ima kombinacija dveh zdravil v manjših odmerkih manj neželenih učinkov. Torej je zelo pomembno zgodnje zdravljenje, to pa pomeni, da potrebujemo ustrezne zdravstvene programe, s katerimi lahko dovolj zgodaj prepoznamo, da je človek ogrožen. Pomembno je tudi, kam ga napotimo. V Sloveniji pogrešamo poseben bolečinski center, ki bi uporabljal biopsihosocialne metode, kakršne so v veljavi v tujini.«


Več preberite v tiskani Jani (št. 14, izid: 8.4.2014).

Estrada

Simon Popek, Miša Molk
Začel se je LIFFe

Ljubitelji filmov spet prišli na svoj račun

pf-na-v-1-pelko
Vip Petek na TV Veseljak Golica

Primorski fantje na Veseljaku: »Morda nas bo od zgoraj pozdravil tudi Bogdan«

1731506601-z-jasno-in-glasno-1731506560883
TV Veseljak Golica

Jasna s Saško Smodej in Dejanom Dogaja

Karel III
Današnji slavljenec

Foto: Karel III. bo 76. rojstni dan praznoval delovno.

Tako kralj Karel kot njegova žena Camilla sta jasno pokazala svoje navdušenje nad konjskimi dirkami,
Estrada

Preiskava zasebnih nepremičnin britanskega kralja razkriva sporne posle

rdeča-preproga-aktual
Novost

Aktualov rojstni dan: Rdeča preproga za nastopajoče, voditelje in oboževalce

Zanimivosti

mozart_2
Nenadna smrt

Življenje ovito v tančice skrivnosti: Mozart in miti

panuozzo1
Slastna alternativa

Panuozzo – še ena zvezda iz sveta pice

cistilnica-novak04
Zanimivosti

Oblačilom in preprogam se splača privoščiti pravo nego

Klic dobrote 2023_Bernarda Žarn in Jure Sešek
Klic dobrote 2024

Dobrodelni koncert za pomoč družinam v stiski

leteči tigri
Claire Lee Chennault

Leteči tigri so rešili Kitajsko

_DSC5241
Zanimivosti

Huawei predstavil nove pametne ure in pojasnil pomen zabeleženih podatkov