Seveda sem bila prepričana, da mi bo odgovoril: porod. On pa mi je pojasnil, da je po splošnem prepričanju ena od zelo težko predstavljivih in hkrati zelo hudih, verjetno ena najhujših, nevropatska centralna bolečina. Sodi med kronične, povzroča pa jo okvara živčevja.
Kako določi jakost bolečine? »Bolnika prosim, naj mi na stomilimetrski razdalji s prstom pokaže, kolikšna je njegova bolečina – od nič do najhujše, kakršno si lahko predstavlja. Drugi način je, da ga zaprosim, naj mi pove, koliko ga boli med nič in deset, če pomeni nič brez bolečine, deset pa največjo bolečino, ki si jo lahko predstavlja.« Zdravnik torej bolniku verjame na besedo. »Moram mu verjeti. To je prvo načelo zdravljenja bolečine. Ti bolniki imajo običajno debele zdravstvene fascikle, bili so že marsikje in prestali vrsto preiskav. Pogosto imajo za seboj slabe izkušnje, ker jim morda kje niso verjeli, da trpijo bolečine. Raziskati moramo razloge, naj gre za depresijo ali resnično bolečino,« je poudaril dr. Aleš Pražnikar.
Peče, mravljinči, boli … Boli do neba! Prvi korak za prepoznavanje nevropatske bolečine je torej pogovor z bolnikom. Najznačilnejši znaki so pekoča, žgoča bolečina, ki jo spremlja elektriziranje ali mravljinčenje. Povzroči jo preprost stik z mrzlo ali vročo vodo, lahko zgolj dotik. Značilno je tudi spontano pojavljanje bolečine, ki nastopi brez dražljaja. Bolečine so običajno hujše popoldne in ponoči. Tudi drugi nevrološki znaki lahko nakazujejo okvaro živčevja, denimo pomanjkanje moči pri nekaterih gibih ali v nekaterih mišicah, spotikanje in podobne težave.
Nevropatska bolečina sodi med kronične bolečine, ki jih je najtežje pozdraviti. Pravzaprav se jih z zdravili praviloma ne da odpraviti, lahko se jih le blaži. Zdravljenje velja za uspešno že, če se bolečina zmanjša za 30 odstotkov oziroma za dve stopnji na desetstopenjski lestvici VAS. Sliši se precej nespodbudno, če pomislimo, da so te bolečine izjemno hude. »Če se bolniku bolečina zmanjša z osem na šest, je to že pomembno in torej dokaj uspešno. Ker pa se težave in jakost bolečine pri bolnikih razlikujejo, mora bili zdravljenje prilagojeno vsakomur posebej,« je povedal sogovornik.
Za zdravljenje nevropatske bolečine niso primerna klasična protibolečinska zdravila (lekadol, ketonal, brufen …). Zdravniki uporabljajo kombinacijo antidepresivov in močnih opiatov. »Zdravljenje mora potekati stopenjsko. Bolnik mora najprej dobiti priporočila za zdravo življenje in pomoč fizioterapije, šele nato pride na vrsto zdravljenje z zdravili. Gre za zdravila iz skupine protiepileptičnih zdravil in skupine antidepresivov, ki učinkujejo tudi na posrednike, ki so udeleženi v bolečini. Nove študije kažejo, da je zgodnje zdravljenje s kombinacijo teh dveh vrst zdravil v manjših odmerkih enako učinkovito kot poznejše zdravljenje s polnim odmerkom zdravila. Poleg tega ima kombinacija dveh zdravil v manjših odmerkih manj neželenih učinkov. Torej je zelo pomembno zgodnje zdravljenje, to pa pomeni, da potrebujemo ustrezne zdravstvene programe, s katerimi lahko dovolj zgodaj prepoznamo, da je človek ogrožen. Pomembno je tudi, kam ga napotimo. V Sloveniji pogrešamo poseben bolečinski center, ki bi uporabljal biopsihosocialne metode, kakršne so v veljavi v tujini.«
