V Slovenijo je pripeljala transpelvično magnetno stimulacijo mišic medeničnega dna ali krajše TPM. V tridesetih letih dela in po 3200 bolnikih, ki ji zaupajo, je opazila, da je uhajanje urina zaradi stresne inkontinence, torej popuščanja mišic medeničnega dna, ali urgentne inkontinence, ki jo povzroča motnja v prenosu živčnih impulzov iz možganov do mišice mehurja, velika težava. Za svoje bolnike je našla pomoč. »Ta je popolnoma neinvazivna, neboleča in uspešna kar v devetdesetih odstotkih. Zadovoljnih je tudi štirideset Slovencev, ki jim je pomagala.«
Ja. Imam veliko bolnikov vseh starostnih obdobij, ki so inkontinentni. Tudi sama sem v letih, ki vodijo do začetkov inkontinence, a za zdaj nimam težav. Sem pa rodila, leta so tu, tudi mene lahko čaka tovrstna težava.
Ali je normalno, da ob polnem mehurju in recimo kašlju ali kihanju uide nekaj kapljic urina?
Ne, ni normalno, to je prvi opomin, da moramo začeti krepiti mišice medeničnega dna. Normalno je, da mehur svojo kapaciteto, ki je 400 mililitrov, drži, dokler mu ne damo ukaza za uriniranje. Inkontinenca je možna v vseh starostnih obdobjih, lahko že pred prvim porodom, lahko po več rojstvih: to se zgodi predvsem v primerih, ko teža v nosečnosti čezmerno poraste in vsa teža pritiska na vse mišice medeničnega dna, ob težkih porodih. Pomembno je tudi obdobje pred menopavzo in po njej, ko se dogajajo hormonske spremembe, tudi hormoni pa so odgovorni za čvrstost mehurja in posledično neuhajanje urina. Po 65. letu skorajda ni osebe, ki ji kdaj pa kdaj ne bi ušla kakšna kapljica.
Glede na to, da se telesna teža drastično povečuje že pri otrocih, je tudi debelost dejavnik tveganja?
Seveda, kajti mišice mišičnega dna so odgovorne, da so vsi trebušni organi na mestu. Če imamo čezmerno telesno težo, zlasti abdominalno, trebušno debelost – to pomeni, da maščoba ni le v podkožju, ampak je nabrana okoli notranjih organov – sila teže vleče k tlom.
Keglove vaje ne pomagajo?
So učinkovite, a ne dovolj, kajti izvajati bi jih morali pravilno in pogosto. Izvajati bi jih morala že vsaka mladoletnica, zlasti pa ženske po prvem porodu trikrat dnevno od deset do petnajst minut. Med uriniranjem ne svetujemo Keglovih vaj – morda le za začetek, da občutimo, katere mišice zaprejo sečnico – sicer, če gre za prirojene okvare, se pojavi možnost refluksa, torej uhajanja urina nazaj proti ledvicam. Vaje izvajamo, kadar smo umirjene: sedeti moramo pokončno, roke si položimo na spodnji del trebuha nad sramno kost, kajti mišice zgornjega dela trebuha morajo mirovati; stiskamo samo mišice medeničnega dna.
Kakšen je vzrok za inkotinenco pri moških?
Drugačen kot pri ženskah, pri moških se pojavi v povezavi s povečano prostato oziroma po operaciji prostate. Moje zdravniške izkušnje so na tem področju slabe: skoraj petdeset odstotkov moških ostane po operaciji prostate vsaj delno inkontinentnih. Pri mlajših pa je lahko vzrok psihogen, torej druge bolezni, kot je sladkorna, in stanje po poškodbah hrbtenice ali možganov.
Glede na vse informacije aparat TPM očitno pomaga pri stresni inkotinenci, torej popuščanju mišic medeničnega dna. Kaj pa pri urgentni, pri kateri gre za živčne impulze možganov?
Tudi! TMA, transpelvična elektromagnetna stimulacija mišic medeničnega dna, ima nastavljivo frekvenco delovanja, z njo se delno olajšajo tudi težave pri urgentni inkontinenci. Učinkovitost je nekoliko slabša kot pri stresni inkontinenci, ker gre za nehotene kontrakcije mišic mehurja, ki pa so centralno pogojene: v takšnih primerih ljudje urinirajo tudi tridesetkrat in večkrat na dan in pogosto tudi ponoči, kar jim slabša kakovost življenje. Normalen mehur mora brez uriniranja zdržati od pet do šest ur, odvisno od tega, koliko pijemo.
Kaj vas je prepričalo, da bo aparat učinkovit, zakaj ste se podali v raziskovanje?
Težave mojih pacientov, ki so inkotinentni ne glede na starost – tudi devetdesetletnik mora imeti dostojno življenje. Ta potreba, zaradi katere pacienti dnevno prihajajo po naročilnice za plenice, tako zelo slabša kakovost življenja. Tudi mlajšim, ker vodi v socialno osamitev: pacienti se izogibajo potovanjem, spolnemu življenju, bojijo se, da smrdijo kljub umivanju, tudi vložki so finančno breme. Ta aparatura se mi po mojih izkušnjah in po podatkih iz tujine zdi res učinkovita: Nemčija in Avstrija imata več kot petnajstletne izkušnje, podatki kažejo, da je učinkovitost več kot petindevetdesetodstotna. Je pa odvisna od starosti bolnika, od prožnosti mišic, od sočasnih obolenj: pooperativna stanja, po poškodbah, kronična vnetja in starost slabšajo učinkovitost. Pri mlajših osebah ali osebah srednjih let, ki nimajo spremljajočih bolezni, je učinkovitost res velika.
Pa pri moških?
Pri tistih, ki so bili operirani na prostati, je učinkovitost žal manjša. Gre za okvaro na živčni ravni, na ravni oživčenja mišice zapiralke, ki se ob operaciji mehansko okvari.
Ste preizkusili terapijo sami, je boleča?
Sem. Terapija je na začetku morda malo boleča, občutek je podoben kot pri intenzivni vadbi: krčijo se vse mišice medeničnega dna, naslednji dan imamo lahko blage prehodne bolečine, če povem razumljiveje, »muskelfiber«. Zato se terapija prvih štirinajst dni izvaja dvakrat tedensko, kasneje pa trikrat tedensko, da se med odmorom mišice spočijejo. To je torej telovadba za notranje mišice: elektromagnetni stimulirajoči pulzirajoči valovi gredo v obliki stožca, segajo v globino desetih centimetrov ter stimulirajo zunanje in notranje mišice.
Cena za šestnajst terapij je kar visoka, 720 evrov. Kako naj si starejši privoščijo terapijo? In ali vrnete denar, če ne pomaga?
Cena je res visoka, določi jo, žal, proizvajalec stola, je pa možnost plačila na mesečne obroke. V medicini nimamo stoodstotne garancije, da bo terapija uspešna, denarja ne vračamo. Toda učinki te terapije se začnejo kazati po sedmih, osmih terapijah: če pri nekom absolutno ni učinka, terapijo prekinemo. Na začetku je treba oceniti primernost pacienta za terapijo in to jasno povedati, kar tudi storim. Po operaciji prostate pa velja poskusiti, saj je pomoč petdesetodstotno uspešna.
To terapijo po etiki čistega srca in po profesionalni etiki priporočate?
Ja, jo priporočam. Prebrala sem dosti študij, kažejo na njeno učinkovitost. Seveda je cena visoka, a če preračunamo ceno šestnajstih terapij na posamične, znaša cena za eno terapijo manj kot petdeset evrov. Toliko pa stane tudi en obisk pri frizerju.
