Če hoče zdraviti homeopatsko, mora imeti diplomo medicinske fakultete, vendar pa ga naša medicina obravnava kot zdravilca, ki izgubi zdravniško licenco, če se s homeopatijo ukvarja hkrati z uradno medicino. To je zanj, redoljubnega Nemca, popolnoma nedoumljivo in tudi nepravično do bolnikov. Zato se je reševanja tega problema lotil tako, da se je samoprijavil na Zdravniški zbornici Slovenije oziroma na njenem razsodišču, saj noče več delati na robu legalnosti. Nikogar noče provocirati, pravi, samo želi si, da bi se nejasnosti v zvezi s homeopatijo v Sloveniji končale in da bi lahko homeopati delali tako kot povsod drugod v Evropi, kot zdravniki in homeopati obenem, saj je to edino dobro in prav za bolnike. Pa še razbremenili bi naše javno zdravstvo. Z dr. Grossom smo se pogovarjali v izborni slovenščini, ki se je je naučil v samo petih letih.
Rad bi samo jasnost in urejene razmere za svoje delo, nič več. V Sloveniji namreč delam kot homeopat na robu legalnosti in tega nočem. Nisem zdravilec, nisem čarovnik, ampak navaden zdravnik z licenco za homeopata, in kot tak lahko delam po vsej Evropi, samo v Sloveniji ne.
Če prav razumem, čeprav zelo težko, je problem v tem, da morate v Sloveniji biti zdravnik, če hočete biti homeopat, vendar pa lahko izgubite zdravniško licenco, če hkrati opravljate oboje.
Ja, hkrati ne morem biti zdravnik in homeopat, čeprav moram biti zdravnik, da sem homeopat, a potem ne smem več biti zdravnik. To je povsem nelogično, saj je vendar bistvo in namen homeopatske medicine prav v tem, da zdravnik zdravi tudi homeopatsko, Slovenija pa je edina dežela, kjer je to prepovedano! A tu sploh ne gre le zame, konec koncev lahko opravljam svoje delo tudi v Nemčiji, kjer je vse zgledno urejeno, gre za druge slovenske zdravnike, ki bi radi opravljali tudi dodatno homeopatsko dejavnost, predvsem pa gre za bolnike.
Ste od zdravniške zbornice že dobili odgovor?
Dobil sem odgovor z ministrstva, kamor sem skoraj sočasno pisal podobno pismo. Samo opisali so mi, kakšna je slovenska zakonodaja, ki mi je znana, razložili so mi, da to ne gre in da je homeopatija zdravilstvo. Čeprav tudi to ni logično. Sicer se trudijo iskati rešitev, vendar pa hkrati povedo, da ni rešitve. Tega res ne razumem. Ne morem vsak dan čakati, da me bo kdo dal na razsodišče in bodo ogroženi tako moja eksistenca kot moji bolniki, kot se je pred tremi leti zgodilo kolegici Katarini Luciji Glas, ki je kot splošna zdravnica predpisala homeopatsko zdravilo in ji je zaradi tega grozila izguba zdravniške licence. Mislim, da to ni etično.
Takrat ste celo dejali, da nad njo izvajajo zdravniško inkvizicijo in da gre za primer nepopisnega dogmatizma.
Ja, grožnja z izgubo licence junija 2011 je povzročila vročo debato in tudi sedaj mislim, da so s tem, ko so jo z eksistenčno grožnjo prisilili, da se je odrekla homeopatskim metodam, presegli meje dopustnega, moralnega in etičnega. Vendar pa sem opazil, da so se sedaj začeli obnašati drugače in da so se zavedli, da je bilo njihovo ravnanje pretirano in da homeopatiji zdaj vendarle bolje kaže. Ne nazadnje sem nedavno tudi dobil vabilo na zdravniško zbornico, zato se mi zdi, da se zavedajo, da trenutno stanje v Sloveniji ni dobro, in da si želijo to področje urediti konstruktivno. Bi pa želel, da bi v tem procesu sodeloval vsaj en kolega z zdravniške zbornice – zdravnik s priznanim zdravniškim izobraževanjem na tem področju –, drugače bi bilo, kot da bi zidali hišo brez zidarjev ali popravili avto brez mehanika.
V Sloveniji je torej homeopatija zdravilstvo, povsod drugod pa del zdravstva?
Tudi meni to ni jasno, zato sem se tudi prijavil. V Nemčiji je zdravilec zdravilec, zdravnik pa zdravnik in točno se ve, kje so meje oziroma kje se konča zdravilstvo ter začne zdravstvo.
