V teh dneh čebelarji po vsej Sloveniji obupano opazujejo, kaj se dogaja z njihovimi čebelami. Pomlad je na vrhuncu in v tem času, ko bi morali že točiti letošnji med, se borijo, da bi čebele sploh preživele in ne bi pomrle od lakote. Katastrofa in še več kot to, pravijo tudi tisti, ki so čebelarji že desetletja. Podobnih razmer ne pomnijo.

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in tudi sam čebelar, pojasnjuje: »Čebele so imele zelo dober pomladanski razvoj in so hitro premagale zimo. Vendar je zaradi tople pomladi sadno drevje zacvetelo zelo zgodaj, ko je bilo čebel še premalo. Ko so se razvile, se je pa začelo slabo vreme in trajalo skoraj šest tednov. Čebele so zaradi mraza in vetra skoraj šest tednov ostale brez hrane.«

Ob nizkih temperaturah in dežju čebele namreč ne gredo iz panjev. Če začutijo, da jim primanjkuje hrane, matica takoj zmanjša zaleganje. In če na dan zaleže nekaj sto jajčec manj, bo na vrhuncu sezone v družini manjkalo nekaj tisoč čebel.

Kdor ne hrani čebel, bo ostal brez njih. Na nekaterih območjih, na primer v Pomurju, je bilo stanje nekoliko boljše zaradi cvetenja oljne ogrščice. Med cvetenjem akacije je bilo skoraj ves čas  katastrofalno vreme. Nekaj lepega vremena je bilo med cvetenjem le na Primorskem, v Prekmurju in Beli krajini, kjer je cvetenje akacije prav tako pomembno, pa skoraj ni bilo dneva, ko bi si čebele lahko nabrale kaj hrane. Podobno velja za cvetlični med. Ko so cveteli regrat in drugo poljsko cvetje, so bile temperature pod deset stopinj. Tudi cvetličnega medu letos ne bo.

Tako poročajo vsi čebelarji razen redkih izjem. Stanislava Berlot je doma z domačije na Tolminskem, kjer se s čebelarstvom ukvarjajo že 70 let, a takšnih razmer prav tako ne pomnijo. Premične čebelnjake so prepeljali precej daleč, vse do Ilirske Bistrice, v stoječih pa, tako kot drugje, ni bilo medu, temveč so morali hrano čebelam dodajati, da so preživele.  »Ta trenutek tisti, ki ne hrani čebel, tvega, da bo do jeseni ostal brez njih,« še pove Noč.

Lipo je polomil žled, kostanj so  napadli škodljivci … »Edino upanje, ki nam ostane, je, da bo ugodno vreme v naslednjem obdobju, ko bosta cvetela lipa in kostanj. A tudi tu so težave. Lipo je letos precej polomil žled, kostanj pa je napadla šiškarica in bo cvetenja zagotovo manj kot prejšnja leta. »Brez pretiravanja,«  pravi Noč. »Ne le da ne bo medu in se bodo čebele borile za preživetje – pri čebelarjih, ki čebel niso hranili s sladkorjem, so morda že propadle od lakote.«

Edino upanje je torej, da bodo med cvetenjem lipe in kostanja čebele lahko nabrale nekaj hrane zase, ne za čebelarja, ter si opomogle in preživele. Če ne bo tako, si čebelarji  posledic ne znajo predstavljati. Na posledice raje ne pomislim, je dejal eden od njih.

Čebele namreč potrebujejo naravno hrano. Nihče, niti najskrbnejši čebelar, jim ne more dati tega, kar potrebujejo in kar jim lahko da le narava.