Človek bi znorel! In prav to se bo dogajalo prebivalcem Laž, Senožeč, Dolenje vasi, Gabrča in drugih, ko bodo v njihovi neposredni bližini postavili park vetrnih elektrarn Senožeška brda. Dve že stojita in kljub temu da prebivalci že tarnajo zaradi hrupa, jih nihče ne jemlje resno. Odgovorni se iz njih dobesedno norčujejo, saj jim nikakor ne zmorejo strokovno pojasniti, ali vetrnice škodijo zdravju ali ne. Zato smo odgovore poiskali mi, in sicer pri doc. dr. Sonji Jeram z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V Senožeških brdih ne moremo spati! Prebivalci Senožeč so v pismu ministru Omerzelu februarja letos zapisali: »Že ko se je projekt snoval in pripravljal, nas kot prve sosede ni nihče vprašal, kaj menimo o postavitvi, še manj potem, ko je bila vetrnica postavljena. Celo obljubljali so, da bo popolnoma nemoteča. Meritve, ki so bile narejene, so zelo površne oziroma so rezultati napisani in navedeni tako, da ustrezajo pogojem za obratovanje. V nočnem času, ko je tišina, meritev niso izvedli, temveč le prepisali dnevno izmerjene rezultate. Te meritve so trajale le dobro uro. Počutimo se zavedene in izigrane, saj obljube investitorjev nikakor ne držijo. Ko so vremenski pogoji za delovanje vetrnice ugodni, človek težko normalno funkcionira. Ponoči, ko bi potreboval mir in tišino, da se naspi in odpočije za naslednji delovni dan, je to žal nemogoče. Če nam že uspe nekako zaspati, nas zbudi sredi noči in od spanja se lahko poslovimo. Kako je drugi dan, pa si lahko predstavljate – kot po prekrokani noči. In to je dan na dan, noč za nočjo.«
Povsod čim dlje, pri nas preblizu. Medtem ko na Danskem, Nizozemskem, v Belgiji, ZDA in drugih državah zaradi zdravstvenih težav prebivalstva in posledičnih odškodninskih tožb ter zahtevkov za odstranitev vetrne elektrarne že umikajo čim dlje stran, zagotovo vsaj 2000 m od bivališč, je pri nas trend ravno nasproten, saj je dovoljena razdalja samo 800 metrov stran od hiš.
O vplivih navadnega oziroma slišnega hrupa na naše zdravje medicina veliko ve in vsem je jasno, da je lahko moteč, neprijeten in nezdrav, obstajajo pa tudi zakonske omejitve, ki so v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo. A vetrne elektrarne proizvajajo tudi nizkofrekvenčni in infrazvočni hrup, o katerih sumijo, da sta škodljiva, čeprav ju ne slišimo. Infrazvok je zaradi dolge valovne dolžine neobčutljiv za talne ovire in se zaradi njih ne duši kot slišni zvok, nizkofrekvenčni zvok pa se v okolju manj absorbira in potuje dlje kot zvok običajnega slišnega spektra, zato ga je v mirnih nočeh možno slišati tudi več kilometrov daleč. Nekatere raziskave tudi kažejo, da nizkofrekvenčni zvok, ki ga ponavadi zaznavamo kot nekakšno brnenje, vstopa v domove skozi zidove, po zraku in celo po zemlji. Ker počasneje slabi, vpliva na naše počutje tudi v veliki oddaljenosti. Vendar pa zakonodaje, ki bi urejala nizkofrekvenčni in infrazvočni hrup, v Sloveniji nimamo.
