Njene besede s predstavitve: »Direktor TV Slovenija po hodnikih govori, da sem buldožer. Morda je to res, a sem iz institucije, ki jo vodim, uspela narediti najbolj spoštovano institucijo v državi,« odmevajo še danes. Tudi njen takratni nastop v Odmevih, v katerem je napovedala, da bo s seboj pripeljala ljudi, ki jim zaupa. Dva dni zatem je sledil zaplet: ker dva svetnika nista izpolnjevala pogojev za opravljanje svetniške funkcije, je večina svetnikov presodila, da je bila na direktorsko mesto imenovana neveljavno, Nataša Pirc Musar pa je takoj sprožila upravni spor. »Ne gre za to, da bi se moški bali uspešnih žensk, gre za politiko, ki v ozadju mešetari z glasovi!«
Ja, toda žalostno je, da je to politična manipulacija. In ja, vedno me laži zabolijo, razočarajo. V tem primeru, ko govorimo o tako velikem sistemu, kot je RTVS, pa pride še do haloefekta: tisti, ki povzroči eno govorico, jo povzroči z namenom, toda na drugi konec hiše pridejo še dodatne zgodbe – z namenom. In se kopiči laž na laž, na koncu laž na kubik, proti temu pa se je zelo zelo težko bojevati. Marsikaj zdaj govorijo po RTVS: kaj vse bom naredila, ko bom prišla tja. Eden od neimenovanih svetnikov – takšne imam najraje – je javnosti preko novinarja povedal, da bo zdaj glasoval proti meni, ker mora paziti na interese zaposlenih, ki pa se zdaj bojijo, ker sem se menda preveč agresivno lotila prevzema poslov, karkoli že to pomeni, saj konkretno anonimnež ne pove, kaj da sem že storila. Govorica, ki je ne morem demantirati, ker niti ne vem, kaj vsebuje! Nič nisem napovedala, kaj bom naredila, niti še nisem ničesar naredila …
Povedali ste, da boste pripeljali svoje ljudi.
To pa ja in to je čisto razumljivo. Če se želiš lotiti organizacije in reorganizacije tako velikega sistema, tega ne moreš delati in narediti sam. Vsak pameten menedžer bo okoli sebe postavil ljudi, ki na določenih področjih vedo in znajo več od tebe. To je bil moj moto tudi pri opravljanju dela informacijske pooblaščenke, kajti osnovna stvar je, da zaupaš najožjim petim, šestim sodelavcem, s katerimi lahko potegneš voz naprej.
Nisem dobila vtisa, da bi bili zaposleni na RTVS prestrašeni, sama sem slišala kar pozitivne komentarje, ko ste bili izvoljeni, češ končno nekdo, ki bo naredil red – če ji bo dovoljeno. Videti je, da vam ni.
Drži. Po mojih informacijah rovarijo tisti, ki želijo obtičati na nekih lagodnih, udobnih pozicijah. Povem naj, da bom pozabila, kaj ti ljudje govorijo in kakšen status bi radi imeli v hiši (RTVS, op. a.): ko mi bo uspelo, da pridem v to hišo, bom tja prišla zaradi tistih, ki želijo delati, in ne zaradi tistih, ki se delu izogibajo. K sreči je več tistih, ki si kakovostnega dela želijo. Tudi ti si podajajo telefon in kljuko v moji pisarni ter razlagajo, kaj vse se še da narediti. Predvsem pa se tudi sama zavedam dejstva, ker sem v tej hiši pač delala pet let, da ima ta hiša med svojimi zaposlenimi ljudi, ki so dobesedno zaljubljeni v svoj poklic. Morda tudi zato, ker ga v drugih medijskih hišah ne morejo izživeti, ker te nimajo takšnega poslanstva, kot ga imata nacionalni radio in televizija. Takšnih ljudi, ki radi ustvarjajo, radi delajo, je veliko. Preprosto hočejo pokazati, da znajo, zmorejo.
Pa ne morejo?
Ta hiša ni dinozaver: morda je eden zadnjih zavodov, ki je zelo socialističen, če govorim o organizaciji dela, a ni dinozaver ravno zaradi potenciala ljudi, ki v njej delajo. Ta hiša je speča princesa, le zbuditi jo je treba! In če ti na poziciji številka ena v hiši nimaš vizije, če ti sam ne veš, kaj dts poslanstvo in kaj je produkt te hiše, potem je »proizvodni proces« preveč prepuščen inovativnosti in željam posameznikov, ni pa neke celovite skupne vizije – groza me je, kadar se tega zavem. Poslanstvo in produkt te hiše je program! Glede na program je treba postaviti organizacijske procese, tehniko je treba kupovati glede na zahteve programa in ne morda zelo na pamet. (vzdih) Če se bo filozofijo in strategijo RTVS postavilo na to izhodiščno točko, točko produkta, se da premakniti mnogo stvari.
