Društvo in turistična agencija Izvir, ki ju vodi legendarni Janko Kač, sta zanimiva druščina. Janko nikakor ne kaže svojih 71 let in je med duhovno srenjo znan kot tisti, ki organizira počitnice na hrvaškem Ižu. Letos so v Izviru dodali nov kraj – Dugi otok, še ne v celoti odkrit biser sredi Dalmacije. Razkril se nam je kot prava božja lekarna, opojno dehteč v blagem majskem soncu nam je ponujal smilj, obilo žajblja, rožmarin, kraški šetraj. Tavžentroža in šentjanževka pa sta bili na vrhuncu svoje zdravilne moči.
Zbralo se je okoli šestdeset ljudi iz vse Slovenije, veliko med njimi je bilo odličnih poznavalcev zdravilnih zelišč, ki so hoteli svojemu znanju dodati nova, drugi pa so šli na teden počitnic kar tako, ker je na morju najlepše konec maja, ko je še vse zeleno. Svoje potovanje smo začeli precej adrenalinsko, saj smo pozabili dve potnici, Iztok pa ni bil na nobenem seznamu, a je kljub temu sedel z »uradnimi« potniki v avtobusu.
Janko Kač iz Izvira, ki se že 25 let ukvarja z duhovnostjo, je pred 15 leti nekako začutil, da bi moral za ljudi, ki jim duhovnost pomeni velik del življenja, organizirati nekakšne počitnice. Po poklicu ekonomist (»No, zdaj sem že penzionist!«) se je odločil to izpeljati in zdaj že dolga leta organizira znane duhovne počitnice na Ižu. »Veste, finančno je to en velik 'klinc', saj vsi, ki se ukvarjajo s turizmom, hočejo ljudi z denarjem. Jaz pa jim pripeljem 'duhovnjake', ki so skoraj vsi po vrsti bolj na tesnem z njim! Zato tudi ne zaslužim bajno z organizacijo tovrstnih počitnic. Enkrat je malo manj, drugič pa malo več. Še dobro, da imam penzijo,« je zelo prostodušno in zelo hitro, kar je njegova posebnost, zdrdral Janko. Ko sem mu malce oponesla tisti dve pozabljeni potnici in slepega potnika, se je, odličen organizator, kakršen je, hitro znašel: »Vse smo rešili, potnici pobrali, slepega potnika pa smo identificirali. A si predstavljate, kako veseli sta bili gospe, ko smo ju končno pobrali! Pa še mi se imamo o čem pogovarjati, da ni vse komorno in dolgočasno, a ne?« je zašpičil Janko. In še prav je imel, kaj bi se človek razburjal!
Speča Trnuljčica. Po prijetni vožnji s trajektom smo prispeli v Luko, naselje, ki leži v središčnem delu Dugega otoka, v dnu istoimenskega zaliva, pod vznožjem najvišjega otoškega vrha – Velo Stražo. Pogled na naš dom naslednjih sedem dni je bil veličasten! Vse naokrog glasen mir in čudovite vonjave v mirnem zalivu.
Domačini, naši gostitelji, so o življenju v Luki povedali, da je tam super živeti, saj ni daleč naokoli nikogar »živega«. Vse naokrog en sam mir. Vasica, v kateri živi okoli 90 ljudi, se mi je zazdela kot speča Trnuljčica, ki čaka, da jo bodo odkrili. Dugi otok je najbolj »pozabljen« otok na Jadranu, tako nam je povedala Vesna Subotičanec, lokalna vodnica, ki nas je drugi dan popeljala na ogled. Ustavili smo se tudi na zahodni obali Dugega otoka, kjer so hrvaški raziskovalci v morski travi na dnu odkrili 28 nenavadnih peščenih krogov. Velimir Turk, univerzitetni diplomirani inženir geologije, naravovarstvenik, z nami pa je bil kot vodja našega zeliščarskega programa, nam je sicer razložil, da so naravni pojav (razlage si nisem zapomnila), Janko Kač pa je kot zanimivost dodal, da sta se dva udeleženca zaradi njih odpovedala zeliščarskemu tednu! Da, ljudje smo različne vrste tiči …
Vesna in Dugi otok. Vodnica Vesna nas je zvečer pripeljala v Luko popolnoma obnemogle. Ne, ne, nismo toliko hodili in nabirali zelišč, da bi nas to utrudilo, ves čas nas je namreč spravljala v tak krohot, da bi kdo, ki bi po naključju stopil v naš avtobus, zagotovo mislil, da prevaža nekakšen zverinjak. Eden od udeležencev, Bojan, je rekel, da se je smejal tako močno, da bi mu solze tekle po hrbtu, če bi škilil. In kajpak je bil spet huronski smeh.
