Vsaj 18 ameriških zveznih držav se še pospešeno pripravlja na spremembo politike do te vsestranske rastline, ki pa jo je slovenska (zdravstvena) politika uvrstila v prvo skupino prepovedanih drog. Posledično so vsi uporabniki konoplje pri nas kaznovani in kriminalizirani, pa četudi jo uporabljajo za zdravljenje (s čimer jim je kratena ustavna pravica do samoozdravljenja). Tudi zato in pa ker sta znanje in vedenje strokovnjakov ter javnosti o tej tematiki pri nas več kot porazna, so v društvu Onej organizirali serijo strokovno-izobraževalnih javnih dogodkov za demistifikacijo konoplje.
Besede sodelujočega mag. Dušana Nolimala (specialista socialne medicine, priznanega predavatelja epidemiologije in preprečevanja bolezni odvisnosti) najbolj odsevajo resnični problem legalizacije pri nas: »Ko so v 60. letih prejšnjega stoletja odkrili metadon, je bil dolga desetletja kriminalno preganjan, danes pa je splošno sprejeto zdravilo in terapevtska pomoč pri zdravljenju odvisnikov. Tudi igle so začeli deliti prostovoljci, brez birokracije in regulativ, iz srca in ljubezni, in tako izjemno zmanjšali širjenje bolezni, kakršna je npr. aids. Birokracija je sama od sebe redko naredila kaj dobrega!« Korupcija je danes pri nas dosti večji (in dražji) problem kot konoplja, pa se nič ne premakne. »Uporaba konoplje je v zadnjih letih postala tema številnih razprav v strokovnih in laičnih krogih v Sloveniji ter tujini. Vendar to zaradi številnih zapletenih povezav z vrednotami in stališči mnoge avtorje čustveno tako obremeni, da se je le malokdo loti brez predsodkov.«
Konoplja ni standardizirano blago. Delež THC-ja in drugih kanabinoidov v njej se lahko razlikuje. Primerjanje posameznih raziskovalnih izsledkov je oteženo. Beležimo mešanje statističnih vzročnih in korelacijskih zvez. Popularna teorija, da uporaba konoplje vodi v uporabo nevarnejših drog, ni dokazana in vzdržna! Tudi poročanje v medijih je pogosto polno nepreverjenih in tendencioznih informacij, da bi zagovorniki prohibicije konoplje ter njeni nasprotniki pridobili čim več podpornikov, je bil oster mag. Nolimal.
Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje smo po uporabi konoplje med mladimi v Evropi nekje v sredini. Med odraslimi še nižje. Okoli 15,7 odstotka jih je že kdaj poizkusilo konopljo, v zadnjem letu 4,5 odstotka, v zadnjem mesecu pa 2,3 odstotka, kar kaže na velik padec uporabe.
A po drugi strani je naša birokracija ponorela, saj z 80.000 kazenskimi zadevami v desetih letih (Evropsko poprečje je 10.000) in šestnajstimi zasegi na tisoč prebivalcev v lanskem letu sodi v sam vrh Evrope. Skoraj četrtina naših zapornikov sedi zaradi drog in ne samo da pretirano polnijo zapore, temveč nas tudi kot državo prikazujejo v čudni luči. Zakaj naša statistika ni podobna evropski?
»Ker pri nas birokracija ustvarja problem. Tako s preganjanjem opravičuje svoje (nepotrebno) delo, služi denar za plače, a konopljo je prepovedala sama in ne ljudje!« je poudaril mag. Nolimal. Konoplja ni prepovedana, ker je nevarna. Nevarna je, ker je prepovedana. Prepoved ustvarja problem (kriminal).
»Vendar ne smemo na hitro sprejeti regulative samo o medicinski konoplji. Treba se je pogovoriti o vseh vidikih te rastline!« je še dejal in dodal: »Šele prepoved omogoča izjemne zaslužke in večji ko so zaslužki, več je zaprtih. A zapirajo civiliste, nič krive državljane, kriminalci pa so na prostosti. Tudi to dela sodstvo!« Pri nas torej ne stoji nasproti konoplje farmacija, ki se boji za svoj zaslužek, kot je to po svetu.
