Še nikoli prej ni človek ustvaril, kmalu zatem pa že zavrgel toliko embalaže, papirja, strupenih snovi in drugih odpadkov. Še nikoli prej ni bil do okolja, v katerem živi, tako brezbrižen, malomaren in uničevalen.
Kakšno bi bilo idealno stanje pri ravnanju z odpadki? »Takšno, da bi bilo odlaganje na deponije enako nič. Pred tem bi se z odpadno embalažo ukvarjali drugače. Najprej s preprečevanjem, nato s ponovno uporabo, z recikliranjem, pridobivanjem energije iz odpadkov, prav na koncu verige pa bi sledilo odlaganje na deponije, ki bi moralo biti bistveno manjše, kot je trenutno,« odgovori Jože Kobe, tehnični vodja družbe Recikel iz Ljubljane, ki se ukvarja z ravnanjem z odpadno embalažo. V to smer gredo tudi priporočila in smernice Evropske unije.
Težav pri ravnanju z odpadno embalažo je veliko. Slovenija je na spodnjem delu lestvice učinkovitosti. »Za to je v veliki meri kriva zakonodaja,« ocenjuje Kobe, »ki daje veliko pristojnost občinam in ni enotna za vso državo. Na ta način je težko uveljavljati predpise in izvajati kontrolo.«
Kobe še opozarja na proizvajalčeve odgovornosti. Ta pomeni, da povzročitelj odpadkov poskrbi, da je mogoče odpadno embalažo prevzeti in zagotoviti, da se najprej predela in ponovno uporabi, šele nato uporabi kot masa za gorivo v sežigalnicah, torej spremeni v energijo, ali organsko predela.
V predelavo gre le čista embalaža. Recikliranje odpadkov se pri podjetjih in posameznikih sicer vse bolj uveljavlja, a pomanjkljivosti je še veliko. V Sloveniji imamo ločevanje na mešane odpadke, papir, steklo, embalažo in biološke odpadke.
Pri embalaži je največja težava, da veliko zbranega materiala ni dovolj izpraznjenega za predelavo, torej konča v masi za sežigalnice, kjer iz njega izločijo tiste dele, zaradi katerih bi pri sežiganju nastajali strupi. Pomivanje takšne embalaže bi bilo drago in ekonomsko neutemeljeno. Zato tudi priporočajo uporabnikom, da je treba embalažo pred odlaganjem izprazniti, kar omogoča recikliranje.
V tujini so učinkovitejši in strožji. Kobe opozori še na nekatere prakse iz tujine: »V Avstriji je zbiranje odpadle embalaže mnogo učinkovitejše kot pri nas. Tam je tudi razmišljanje drugačno: odpadke že vnaprej razumejo kot surovino. V Švici se komunalni odpadki ločujejo še natančneje, torej po frakcijah, ki se odlagajo v ločene vreče, steklo na primer ponekod ločujejo tudi po barvi na zeleno in drugo. Vse to prispeva k učinkoviti predelavi. Linije za ločevanje so običajno ekonomsko upravičene pri milijon tonah odpadkov, pri nas pa so količine do desetkrat manjše.«
V tujini je na manjšem prostoru veliko več prebivalcev. Večje evropsko mesto, na primer Dunaj, zbere več odpadkov, kot jih zberemo v vsej Sloveniji. Tako rekoč sredi mesta imajo sodobno sežigalnico, kjer odpadke spreminjajo v toplotno energijo.
Pravilno odlaganje bi moralo biti nagrajeno. Kobe opozarja še na nekaj problemov. Pri nas ni učinkovitega nadzora nad odlaganjem embalaže. V tujini ločevanje nadzirajo posebni redarji. Tako kot pri drugih oblikah ravnanja bi morali pri ločevanju poznati kazni in rigoroznost.
