Te kemikalije iz embalaže prehajajo v hrano in nas počasi zastrupljajo. Posledice za zdravje, ki še zdaleč niso zanemarljive, se pokažejo šele z leti. Se razlog za raka, hormonsko neravnovesje in vedno več kroničnih bolezni skriva v embalaži?
Morda je v embalaži še veliko več kot 6000 nevarnih kemikalij. Februarja letos so v znanstveni reviji Journal of Epidemiology and Community Health objavili članek, v katerem je Jane Muncke s še nekaterimi strokovnjaki, soavtorji članka, razkrila, da je v embalaži za hrano 4000 kemikalij, ki lahko dolgoročno resno škodijo našemu zdravju. Ko smo jo povprašali po tem podatku, je odgovorila, da pravzaprav ni znano, koliko kemikalij je dejansko v embalaži za hrano. Število se namreč iz dneva v dan viša. »Za zdaj je znano, da se pri proizvodnji embalaže za živila ter materialov, ki prihajajo v stik z živili, uporablja več kot 6000 kemikalij. Proizvajalci jih uporabljajo povsod, pri predelavi, shranjevanju, tudi pri izdelavi servisa in posode, v kateri si hrano pripravljamo (krožniki, skodelice, posoda za kuhanje …). O 4000 kemikalijah smo govorili pred pol leta, danes vemo, da jih je 6000 ali še več.«
Vse vendarle niso nevarne za človeka. Ob tem je omenila študijo, ki so jo opravili nedavno. V njej so primerjali seznam nevarnih kemikalij s kemikalijami, ki vzbujajo skrb, ter preverjali, katere se uporabljajo pri proizvodnji embalaže za živila. Sto petinsedemdeset kemikalij je bilo na obeh seznamih, kar pomeni, da je v pakiranjih hrane najmanj 175 kemikalij, za katere so znanstveniki neizpodbitno dokazali, da so toksikološko nevarne za zdravje. »Zavedati se moramo, da vseh 6000 odkritih kemikalij, ki se uporabljajo pri proizvodnji embalaže za hrano, še ni bilo temeljito testiranih. Natančna testiranja in podatke najdemo le za približno 25 odstotkov kemikalij. Vse skrb vzbujajoče kemikalije tudi niso direktno nevarne za ljudi. Da bi lahko povedali kaj več o tem, bi bila potrebna dodatna testiranja. Ta so nujna, če želimo odpraviti trenutne vrzeli v znanju.«
Nekaj najškodljivejših. Medtem ko so za ugotavljanje učinkov nekaterih kemikalij potrebni čas in še precej znanstvenih raziskav, o drugih vemo, da nam ne prinašajo nič dobrega. Med takšne spadata bisfenol A (BPA) in bisfenol S (BPS). »BPA je najbolj znana kemikalija, ki jo uporabljajo v notranjih oblogah embalaže (pločevink) za hrano in pijačo ter pri izdelavi plastičnih otroških stekleničk. Gre za dobro raziskanega, endokrinega motilca hormonov (EDC), ki vpliva na hormonsko delovanje. BPA povezujejo s sladkorno boleznijo, debelostjo, rakom dojke, boleznimi srca in agresivnim vedenjem otrok (deklic). Omenjeni kemikaliji bi se morali izogniti vsi, še posebej pa nosečnice in novorojenčki do drugega leta. Podobno velja za BPS, ki ga prav tako najdemo v stekleničkah in oblogah konzerv, v katerih trgovci prodajajo živila. Kemikalija je sicer nekoliko manj raziskana, a so opravljene raziskave kljub temu jasno pokazale, da gre tudi v tem primeru za endokrinega hormonskega motilca.
