Včasih so bile alergije pomladna bolezen, ko smo se solzili, kihali in obupovali nad razdraženo kožo, zdaj pa očitno ne priznavajo več letnih časov; trenutno nas pesti alergija na sonce in na znoj. So alergije res tako razširjene ali so modna bolezen? Živimo v družbi, ki ustvarja alergike? Ozadje družbenega pojava alergij je v knjigi Alergična družba raziskala antropologinja dr. Jana Šimenc, ki pravi, da ni vsaka pikica na koži že kar alergija.azširjene ali so modna bolezen?
In v čem je pravzaprav problem alergij? Zdi se, da nas s podatki o njih nenehno opozarjajo, da smo lahko alergični. Menda naj bi bilo v sodobnem svetu okoli 20.000 alergenov, ki povzročajo pri ljudeh take ali drugačne alergične reakcije. Paziti moramo na prehrano, okolje, na stike z ljudmi, alergični pa smo tudi na dogodke in ljudi. Zakaj je modno imeti alergijo? »Niso le alergije sodobna patologija. Govori se o epidemiji raka, sladkorne bolezni, pri otrocih motenj pozornosti. S tem se soustvarja sodobno katastrofično družbo,« razmišlja antropologinja.
Nadzorovanje svojega zdravja. Razen v izjemnih primerih alergija ne ogroža življenja, čeprav se vsi spomnimo usodnega čebeljega pika iz filma Moje dekle. Namen avtorice raziskave nikakor ni bil ta, da bi alergije podcenjevali: »Nikakor, alergije so lahko tudi mukotrpne, nevarne in ogrožajo življenje.« Toda v uradni medicini so to zelo kompleksna stanja, v vsakdanjem življenju pa je že vsaka rdeča pikica na koži alergija in vsak kih senen nahod. Kdor nima vsaj ene alergije, se zdi čudak, mama, ki svojega otroka pita z jagodami, pa skorajda neskrbna.
Zakaj alergije razumemo tako? »Posameznik naj bi nadzoroval svoje zdravstveno stanje, življenje in bolezni. To je ideologija postmodernega človeka. Tako globoko nam je vcepljena, da je zavestno ne zaznavamo več. Na sploh je vsa obsedenost z zdravjem in boleznijo v sodobni družbi izjemna. O hrani se skoraj ne govori več kot o okusni in neokusni, temveč o zdravi in nezdravi.« Hm, kot da bi bilo zdravje nova religija. Zakaj? »Gre za idejo, da je ustrezen človek le zdrav, produktiven človek.« A bolezni so vedno bile in bodo del človeštva. »Nikoli ne bomo preprečili in premagali vseh, a bolezen v sodobnosti deluje kot kazen.«
Včasih aristokratska bolezen. Vsaka doba ima svojo bolezen, ki ustreza duhu časa. V bogaboječem srednjem veku je bila to kuga, božja kazen. V renesansi je bila modna melanholija, razsvetljenstvo je »prisegalo« na sifilis in putiko, v z industrijo soočenem 19. stoletju so bili »modni« tuberkuloza in gorski sanatoriji za bolehne pisatelje, saj so tuberkulozo razumeli kot »bolezen duše«. Danes so zdi, da je zeitgeistna bolezen alergija. Nekoč je veljala za bolezen aristokracije. Napadla je tiste, ki niso delali in so bili v svojih palačah. »Alergija je bila konec 19. stoletja znak naprednega, elitnega, izobraženega človeka, ki je dovolj senzibilen, da zaznava spremembe na koži ali v prebavilih. Zdravniki so tedaj diagnosticirali alergijo le v višjih slojih, večinoma med moškimi. Idealen alergik je bil izobražen aristokrat,« razloži antropologinja. Alergije so se med druge družbene sloje razširile šele v petdesetih letih 20. stoletja. Tudi v tistem trenutku so bile odraz družbe in časa, kajti v času borbe za enakopravnost temnopoltih so jih pripisovali le belcem. »Vse te zgodbe dokazujejo, kako neko obolenje ni le biomedicinsko, temveč je vedno povezano z družbenim kontekstom,« meni Jana Šimenc.
