Po eni strani se pri nas število revnih iz dneva v dan veča, minimalna plača je med najnižjimi v Evropi, po drugi strani pa bi uvajali ukrep, ki bi zmanjšal dajatve premožnejšim. Gospodarstveniki pravijo, da je socialna kapica nujna, saj jo ima večina evropskih držav in bo z njo naše gospodarstvo lažje zadihalo. To je najbrž res, vendar bomo na zelo plitko dihanje obsodili že tako revno državno blagajno, ki bi zaradi takega ukrepa izgubila več kot 200 milijonov evrov. Za zdaj je nova koalicija socialno kapico potisnila na stran, a ne dvomimo, da bo čez nekaj časa spet aktualna; zdaj se govori o postopni socialni kapici.
Gospodarstveniki, ki so se pred nedavnim na novinarski konferenci zbrali pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), menijo, da bi socialna kapica pomagala okrevati slovenskemu gospodarstvu in da jo imajo v 19 evropskih državah. Kako si lahko torej privoščimo, da je ne bi uvedli? In kako lahko dopustimo, da delodajalec za vrhunskega menedžerja plača 139.000 evrov na leto, nato pa ta menedžer oziroma vrhunski strokovnjak v Sloveniji prejme na svoj račun zgolj 58.000 evrov, preostalo pa požre država? Medtem pa ob enakem strošku delodajalca ta strokovnjak v Srbiji lahko zasluži 113.000, v Dubaju pa kar 139.000 evrov. Predsedniku Združenja Manager Aleksandru Zalazniku se zdi tako ravnanje nemoralno in ni razvojno naravnano.
So tudi na Danskem nerazvojno naravnani, saj tam nimajo socialne kapice? »Resda nimajo socialne kapice, vendar imajo visoke davke (še vedno nižje kot v Sloveniji), ki pa jih tam z veseljem plačujejo, ker pri njih vse 'špila' , od zdravstva naprej,« nam je odgovoril Zalaznik. Torej ne potrebujemo socialne kapice, ampak moramo le poskrbeti, da bo vse »špilalo«?!
»Ko govorimo o znižanju prispevkov na delo, je treba vedno gledati tudi na druge davke, ki jih ima določena država. V Evropi imamo na primer enega najnižjih davkov na dohodek pravnih oseb, za socialno državo pa namenimo manj od povprečja Evropske unije. Čeprav imajo ponekod resda socialno kapico, imajo druge davke toliko višje, da še vedno lahko vzdržujejo visoko raven socialne države. V zadnjih desetih letih smo delodajalcem oprostili kar precej davščin. Ko so znižali dohodek na pravne osebe, se je obljubljalo povečanje konkurenčnosti, potem se je pokazalo, da ta denar ni šel v razvoj, BDP in konkurenčnost se nista povišala, preprosto je šel dobiček v žep lastnika kapitala,« opominja Leskoškova.
Zakaj je socialna kapica škodljiva? S tem ko gospodarstveniki govorijo, da bi morali davčno razbremeniti zaslužke ljudi, ki so za podjetje najpomembnejši in skrbijo za razvoj, izključujemo določen delež ljudi, ki je prav tako pomemben za delovni proces. »Če hočemo biti družba blaginje, moramo znati vanjo vključiti vsakega človeka. Ko puščate neki delež ljudi iz procesa, se morate med drugim neprestano ukvarjati s stranskimi učinki revščine teh ljudi: več je kriminala, slabše zdravje, manj je izobraženih, poveča se število mladoletniških nosečnosti … Vse to na koncu družbo stane neprimerljivo več! Poglejte ZDA, ki imajo krasno okolje za podjetnike in izjemno fleksibilen trg delovne sile, a po drugi strani dajejo ogromno denarja za zapore, v odpravljanje oziroma kriminalizacijo brezdomstva in podobno. To je blazno kratkovidno početje!« je odločna Leskoškova, ki je prepričana, da se bi po morebitni odpravi trenutnih davščin revščina še povečala. »Nobena družba si revščine ne more in si je ne bi smela privoščiti!«
