Predsednik, direktor, umetnica, politik, bogatašinja … O moških razmerjih, prešuštvih se piše več, morebiti tudi zato, ker ne znajo tako spretno prikriti svojega nagona. Toda kaj žene ene in druge, da si zapletajo življenje, da tvegajo vse ne glede na posledice? Gre za iskanje potrditve? Dokazovanje moči? Jim tistih nekaj sladkih trenutkov res lahko odtehta vse posledice? Je po prelomljenem zaupanju sploh mogoče v polnosti zaupati? Kakšne posledice prelomljenih obljub med zakoncema nosijo otroci in kako se sploh lotiti celjenja ran po tem, ko se je že zgodilo, smo vprašali dr. Andreja Perka, psihoterapevta z dolgoletno prakso pomoči zakoncem, ki se znajdejo v številnih stiskah. Tudi taki, ki se ji reče prešuštvo. Kako naprej, če sploh?
Vzrokov je vedno več. Redko bi lahko govorili samo o enem. Združijo se v tem, da gre ponavadi za osebnostno nezrelo osebo, ki ima težave s sprejemanjem odgovornosti. Delujejo kot mladostniki in po principu ugodja. Seveda imajo zato v življenju hude težave – ne samo v odnosih.
Kadar k vam prideta zakonca in je vzrok krize varanje ali zloraba zaupanja, kaj je prvi korak, kaj predlagate?
Ponabvadi je treba razčistiti, ali je med njima še naklonjenost, tleča žerjavica, ki se jo da razpihati, da postane ogenj. Če je vse umrlo, potem je bolje, da gresta zakonca narazen. Mrliča se ne da obuditi. Vendar samo motiv ni dovolj, da se zgodi radikalna sprememba in problem reši. Potrebna je tudi odločitev vsakega od zakoncev, da se je sam ne glede na parterja pripravljen zelo potruditi, da bo zakonu uspelo. Gre za vprašanje: kaj sem pripravljen storiti jaz, da bo najin odnos uspel. Gre za odločitev, da se bom zelo potrudil brez pogojevanja, kaj mora storiti partner.
Gotovo je že veliko, če kličeta oba, kaj pa, če kliče samo eden?
Pri problemih v odnosu morata sodelovati oba parterja, drugače ni mogoče rešiti problema.
Je zlorabo zaupanja sploh mogoče še kdaj popraviti. Zaceliti?
Težko, vendar se da. Seveda obljube in besede niso dovolj, potrebna so dejanja, ki zopet počasi vzpostavijo potrebno zaupanje tistega, ki je bil prevaran. To pa ni lahka pot. Navadno ljudje v stiski, ki je sami ne morejo več rešiti, nekaj v življenju narobe delajo. Vzrok so lahko scenariji, ki jih nosimo s sabo od otroštva in jih nismo predelali, ali kaj drugega. Dejstvo je, da je treba v življenju nekaj spremeniti. Ponavadi gre za spremembo življenjskega sloga, da je človek pripravljen (ali prisiljen) začeti živeti odgovorno in polno, to pomeni, da izpolni naloge, ki mu jih življenje vsak dan sproti postavlja pred njegov prag.
Je skok čez plot kakorkoli lahko koristen?
Ne verjamem, kajti gre za popolno poteptanje zaupanja, ki je osnova vsakega ljubečega in polnega odnosa.
Pogosto bližnji ali prijateljice vemo, da on ali ona vara. Večna dilema: povedati prijateljici in tvegati izgubo ali ne?
Sam se držim pravila, da svetujem in tudi pomagam samo tistim, ki za pomoč ali nasvet prosijo. Dostikrat z rešiteljskimi popadki napravimo več škode kakor koristi.
Nekateri pijejo, nekateri varajo, nekateri potujejo. Gre morda za isti koren?
Morda gre, vendar moramo gledati na ta problem z drugega zornega kota: gre za to, ali s svojimi dejanji in vedenjem škodimo drugim ali pa samo sebi. Človek, ki pije, naj pije, če seveda s tem ne prizadene najbližjih ali če ne moti širše okolje, v katerem živi. Tako potovanj ne moremo enačiti z drugimi odvisnostmi, ker ni neposrednega vpliva na druge ljudi. Razen če nekdo beži od žene (moža) in otrok ter s svojo odsotnostjo napravi posredno škodo, na primer pri vzgoji otrok in njihovi zdravi osebnostni rasti.
